Stenska poslikava s šablonami

Imamo jo! Novo predsobico. Škatle, ki so bile tu od selitve, so končno odšle. Vsi čeveljčki so v omari in oblačila lahko normalno obesimo. Samo še ogledalo obesimo, dodamo nižje obašalnike za tamaladva, nekaj za dežnike, stolček, pa je.

Saj mi je kar nerodno, a od snežno belih sten samo tri mesece nazaj ni ostalo več dosti. Ker pa se nima smisla razburjati, jih bom do "ogrožene" višine na najbolj izpostavljenih mestih raje pobarvala s pralno barvo. Začela sem z novo predsobico. Upam, da bo res bolj odporna na umazane rokice in blatne čevlje. Kakšne izkušnje?

Za poslikavo okrasnega pasu na steni sem uporabila šablono. Res bogato izbiro imajo v trgovinici v City parku v Ljubljani, poleg vhoda v otroški H&M. Šablone so samolepilne, tako da je uporaba res enostavna. Barvo nanašamo s tapkanjem z gobico (ponavadi odrežem kar košček pomivalne gobice, zato so pogosto tako čudnih oblik, da se ne boste čudili). Pomanjklivost je le, da po nekaj uporabah lepilo slabše drži, zato šablona ne stoji več tako ravno in linije so lahko manj ostre.

S končnim rezultatom sem priznam zadovoljna. Ni pa bilo tako nekje na polovici, ko je bilo vse preveč svetlo roza in sem prav žalostno gledala kaj naj. No na srečo, se da vedno vse tudi prebarvati. :)

Pa ve? Prisegate na belo barvo sten ali pa rade barvate? Močne barve, pasteli?

Bodite lepo,
Maja

Malemu se je odblazinilo

Sem iskala pameten izraz, ki bi dovolj natančno opisal stanje, v katerega je zapadel moj 7,5 letnik. Da se mu je odblazinilo, je morda še najbolj posrečen opis, ki sem ga našla.

Ker sama tako rada drdram na mašinco, je razumljivo, da je le ta toliko bolj privlačna za tamaladva. Nekakšen prepovedan sadež, ki ga mamica ljubosumno drži samo zase. No, mamica se je naposled le vdala, saj je Maj konec koncev upam že dovolj velik, da ne bo prstov vtaknil tja, kamor jih res ne sme in da bo z mašinco lepo delal. Strog nadzor pa je seveda vključen, ker mašinca je vseeno še vedno moja.

Kaj izbrati za prvi projekt? Nekaj enostavnega, da spozna mašinco, osnovne šive in kako usmerjati šiv. Da narediva blazinico, je njegov predlog. No, to bi šlo, si mislim. Ker se trenutno navdušuje nad morjem in ima tako opremljeno tudi novo sobico, si izbere morski motiv. Med Kilometrovo zalogo blaga, si izbere modro blago. Rad bi naredil morje in  jadrnico. No, tudi to bi šlo. Pomagam mu, pa niti ne veliko. Lepo ga je bilo opazovati, kako poememben se je zdel sam sebi, ko je končno lahko ON sedel za stroj in ON poganjal.

Nad prvim rezultatom je bil tako navdušen, da je sešil naslednji dan še dve enaki blazinci. Eno za bratca in eno za nono. Še dobro, da je moral potem k noni, ker drugače ne vem, kako bi ga spravila od mojega strojčka.

Priznam in verjetno ni težko razbrati, da sem sila ponosna mama. :)

Maja

Prispevek za pujsa ali kako podariti denar otroku za rojstni dan

Ko je starejši dobil vabilo na Janov rojstni dan, sem njegovo mamo povprašala po skritih željah. Ne maram kupovati modnih muh in če mi mame na pomagajo z namigi, se ponavadi odločim za kakšno bolj kreativno, potrošno zadevo, da se jim potem ne valja predolgo po stanovanju.

Janova mama mi je zaupala, da Jan zbira denar za novo kolo in da bo njihov pujs zelo vesel vsakega prispevka. Odlično! Zadeva rešena. Samo ena dilema je ostala. Kako podariti denar otroku? Na koncu sem se odločila, da mu sešijem vrečko, ki jo lahko uporabi za copate ali karkoli drugega. V vrečko sva z Majem dala voščilnico, nekaj bombončkov in mošnjo z denarnim prispevekom.

Misija kolesar je tako zaključena. Upam, da se je Janov pujs dovolj zredil, da si bo lahko kupil točno tako kolo, kot si želi.

Maja

Mami, jaz bi palačinkovo torto, tako kot Findus

Črt je v torek praznoval štiri leta. Je zelo zadovoljen mali mož, ki nima veliko posebnih želja. Edina prava želja je bila, da bi imel za svoj rojstni dan takšno palačinkovo torto, kot jo ima Findus, ki rojstni dan praznuje kar trikrat na leto. Pa da bi bil na njej levček. Če ne poznate zabavnih prigod Petersona in njegovega mačka Findusa, vam jih res toplo priporočam. Pri nas jih obožujeta oba in se zraven krohotata kot pečena mačka. 

Po premisleku sem se odločila, da namesto navadnih naredim raje ameriške palačinke. Na Kulinariki sem našla recept, ki je res uspel. Palačinke sem nekoliko napojila (lahko bi jih še bolj), jih pošteno napolnila z jagodami in namazala s smetano. Torta je bila sicer nekoliko manjša, a rezala se je kar lepo.

Za okras sem naredila levčka iz tičine mase, tako kot je bila želja slavljenca. Ker nisem imela dobrih barv pri roki in je bilo vse preveč pastelno, sem se na koncu odločila, da uporabim kar kurkumo za rumeno in rdečo papriko za rdečo barvo. In glej ga šmenta, otroci sploh niso opazili razlike. Tako imam sedaj povsem zdravo nadomestilo za barvanje.

Pa še eno majhno presenečenje sem mu naredila. Pri nas je postala že tradicija, da fanta za rojstni dan dobita rojstnodevno majico. Črtu sem na majčko narisala levčka s številko štiri. Bila sem presenečena, kako vesel jo je bil.  Je sedaj ne uspem niti dovolj hitro oprati in posušiti, saj bi jo rad ves čas ponosno nosil. Konec koncev, saj ga zastopim, da morajo VSI vedeti, da ima on sedaj že ŠTIRI leta!

V nedeljo nas čaka še ponovitev za družino. Potem pa polletni premor. Si predstavljate, kako pestro bi bilo, če bi rojstni dan, tako kot Findus praznovali trikrat na leto? Trikrat toliko daril? Tri torte? Vsaj tri zabave? Bi bile za? ;)

Rojstnodevno razpoložena Maja

Podeželski pridih

Ob selitvi smo obdržali kar nekaj pohištva iz starega stanovanja. Med njimi je tudi kuhinjska miza s šestimi stoli z zelenim sedalom. Najprej je bilo mišljeno, da jo bomo dali v mojo ustvarjalno sobo (jaaa, prostorček samo zame :)), po dveh mesecih "začasnega" bivanja v kuhinji pa smo si bili enotni, da ostane tam kjer je.

Po dolgem času sem spet zavila v Kilometer, kjer me je pričakala prenovljena trgovinica s še večjo izbiro. Kar nisem vedela, kje naj se lotim brskanja, da kaj ne bi spregledala. Ja priznam, v takih situacijah postanem majhen, neučakan otrok, ki bi imel vse, če bi se le dalo.

 Med novostmi sem našla čudovito močnejše črtasto-rožasto blago. Kot nalašč, da že malo zmatrane stolčke prenovim, pomladim in jih naredim bolj "podeželske". :)

In tako je mašinca po daljšem času, ko sem jo prav pogrešala, spet zadrdrala... Čeprav bi bilo enostavneje sedala preobleči, sem se iz praktičnosti odločila, da raje naredim pregrinjala, ki jih lahko snamem in operem. Pri majhnih otrocih, se mi zdi to bolj praktično. Kako se bo obneslo v praksi, pa vam še sporočim. Da se lepše prilegajo, sem jih spodaj malenkostno pričvrstila kar z buckami in prav super je izpadlo. Prvi vzorčni je tako narejen. Sedaj jih rabim le še 5 in ene dva za rezervo.

Če sem lahko malo radovedna. Če ne bi bilo nobenih omejitev, kakšen stil bi vi izbrali za svoje stanovanje oz. hiško? Bi veliko spremenili, ali pa vam je čisto všeč, tako kot je?

Radovedna Maja ;)

Moj največji izdelek - naša nova hišica

Dva meseca sta minila od naše selitve in šele sedaj počasi dojemam. Imamo svojo hišico. Ta je zagotovo moj največji izdelek do sedaj in tudi nastajal je najdlje. No, saj še ni čisto dokončan in kolikor se poznam, mi še kmalu ne bo kmalu zmanjkalo idej, kaj bi še lahko naredili.

Kljub predselitveni mrzlici, ko smo se res težko poslovili od svojega starega doma, sta otroka že po enem tednu izjavila, da nazaj ne gresta. Všeč jima je svoboda okoli hiše in sedaj, ko imata na vrtu še svojo hišico, ju res težko spravim notri.

Tudi stari sosedje se radi ustavijo pri nas, kar nas zelo veseli. Hišica pa je všeč še enemu parčku, ki se je odločil, da si v špici balkončka ustvari svoj dom in družino. Me je prav strah, da ju ne prestrašimo, ko rogovilimo po balkonu in zvečer jima pridno spuščamo roleto, da jima preveč ne svetimo. Moj se mi pa samo smeji in si misli svoje.

In končno, po daljši abstinenci, bo spet prišlo na vrsto ustvarjanje, tale moj blogec in vsi vi, ki ste pogosto moj navdih in vir energije. Kako sem že pogrešala vse to!

Lepo je biti nazaj. :)

Maja

Adijo naše gnezdece

Pa je prišel dan D. Velika selitev. Po enajstih letih in dveh družinskih članih več zapuščamo stanovanje, ki je bilo 11 let moj dom. Kdor večkrat pokuka k meni, že ve, da smo imeli fenomenalne sosede, ki so postali moji boljši prijatelji in slovo od njih, čeprav ne gremo niti kilometer stran, je težko. V copatih do njih ne bom mogla več.

Moram pa povedati, da smo za to prav posebno stanovanje našli res prave nove lastnike - mlajši par, simpatičen, komunikativen. Na našem poslovilnem žuru smo ju predstavili tudi sosedom, ki so bili takoooo radovedni in odlično so se ujeli. Verjamem, da jima bo tako lepo, kot je bilo nama.

Nova lastnica me je res prijetno presenetila z ročno izdelanim darilcem. Sem ostala skoraj brez besed. Izgleda, da stanovanje res privlači ustvarjalne. :)

Tudi sama sem pripravila manjše presenečenje, obeska za ključe, ki sta ju dobila ob uradni  predaji ključev. Vesela pisana hišica zanjo, malo bolj umirjena zanj. Tako majhnih stvari na stroj še nisem šivala, a je bilo kar zabavno.

Naslednjič pa vam končno lahko pokažem moj največji ustvarjalni izdelek v življenju - našo novo, malo hišico. Končno!

Maja