cas za kreativnost

Konec odštevanja :)))

2011-12-24T12:27:00.001Z

Samo še enkrat gremo spat in zjutraj nas bodo pod smrekco, če smo bili seveda pridni, čakala presenečenja. V otroških očeh tako dooolgo odštevanje, pričakovanje, ki raste iz dneva v dan in je zelo nalezljivo. Skozi njihove oči se tudi sama vrnem nazaj v čas, ko sem verjela, da je vse mogoče, da vsak zakaj ne rabi svoj zato, da je dovolj, da verjamem, si močno želim in čarovnija bo naredila svoje.

Ideja za vesele Božičke je iz zelo simpatične knjige Rade Kos: Drobna božična presenečenja, ki je v tem času našla pot do mene na srečelovu. Le kako je vedela! Knjiga je res odlično darilo za vsakega, ki rad ustvarja. Za razliko od Radinih Božičkov, pa so naši leseni in nekoliko večji.

Enega je naredil z malo pomoči tudi moj 3,5 letnik, čeprav sem ga vztrajno prepričevala, da je tole vseeno prezahtevno. No, ker se ni in ni vdal, sem mu dala enega in se je potem tako potrudil in sledil navodilom, samo da mi dokaže, da mamica nima pojma. :)

Želim vam, da se vas jutri čarovnija božičnega dne vsaj malo dotakne, vas preseneti in vam pogreje dušo.

Maja

Venček z otroškim pridihom

2011-12-18T15:14:00.002Z

Tudi naša vrata je letos popestril venček. Zelo modernističen in narejen izpod rok mojega 3,5-letnika s čisto malo moje pomoči.

Venček iz stiroporja je sam prebarval z akrilno barvo. Sedaj že ve, da mora biti s temi barvami bolj previden, saj se hitro sušijo in se suhe težko odstranijo. Nato sva ga ovila s tanko srebrno žičko, kjer je bilo malce več težav, tako da sem ta del naredila jaz. Malo večji otroci pa mislim, da težav ne bi več smeli imeti.

Sledil je še najbolj zabaven del. Pisane perlice, bucke in raznorazne kombinacije. Pa brez skrbi. Niti enkrat se ni pičil. :)

Veste, kaj mi je največ vredno? Njegov ponosen izraz, vsakič ko pridemo do vrat in zagleda svoj izdelek. Lepo je najti dovolj časa v teh dneh, da lahko v miru ustvarjamo. Sami ali s svojimi najmlajšimi. Je pa to res pravi izziv, kajne?

Maja

Filc - enostaven in zabaven

2011-12-15T17:03:00.000Z

Če želite koga navdušiti nad šivanjem in ga naučiti osnovne vbode, je filc kot nalašč za to. Pri Maju v šoli so si sešili nogavičke za Božička in priznam, da sem bila pozitivno presenečea nad izdelkom, ki ga je prinesel domov. Zato sem ga v Kilometru nabavila še sama in skupaj sva sešila nekaj obeskov za na smrekco.

Začela sem s hišico,

nadaljevala s srčkom in nogavičko, v katero lahko skrijem bonbonček,

potem sem dodala še smrekco, še ena hišico, zvezdico... Sila zabavno in enostavno. :)

Tudi Maj ni zaostajal z zvončkom in utrinkom.

Potem pa se je odločil, da si raje sam sešije živalco, ki pa je že odromala z njim k noni.

Neglede na to, kako vešči ste v šivanju, popolni začetniki ali mojstri, če mene vprašate, je ustvarjanje s filcem vedno zabavno. Se strinjate?

Maja

Mali prstki ustvarjajo

2011-12-12T16:09:00.000Z

Veseli december. Čas, ki se ga veselim, a hkrati tudi čas, ko se mi zdi, da se vse odvija še hitreje. Pravijo, da je v vsaki stvari nekaj dobrega. No, če tamaladva ne bi dobila noric drug za drugim in smo zato zadnje čase kar veliko doma, verjetno tudi ne bi bilo toliko časa za ustvarjanje.

Pravi izziv je uskladiti spretnost 3,5 in 7 letnika, da je za oba zanimivo, še posebaj, ker bi tamali rad vse delal sam "po svoje". Papirnate smrekce so bile zanj kot nalašč in je do konca z veseljem nabadal papirčke. Navodila za izdelavo, najdete v enem najbolj pisanih kotičkov, v Mavrični ustvarjalnici.

Vsako leto izdelamo tudi kakšen nov okrasek za našo smrekco, ki je polna najrazličnejših obeskov in prav zabavno je, ko izvlečemo obeske in se tamaladva spominjata, kdaj sta jih delala.

Letos smo napolnili steklene krogle z umetnim snegom, nanje pa narisali sneg, nalepili smrekce in zvezdico, dodali še malo bleščic in za piko na i, sta si izbrala še trakec za mašnjico. Enostavno. :)

Decembra še ni konec in upam, da mi bo uspelo z vami deliti še kakšno idejo za ustvarjanje z najmlajšimi. Nekaj idej iz preteklih let najdete tudi pod oznako veseli december.

Naj bo veseli december čim bolj vesel in naj ne mine prehitro.

Maja

Zabava za netopirje in netopirke

2011-12-09T18:24:00.000Z

Maj je končno po dooolgem odštevanju dočakal svoj 7 rojstni dan. Ker je decembrski, so vsi njegovi prijatelji že stari sedem let, tako je res komaj čakal, da se "znebi" svoje šestice.

Temo letošnjega praznovanja je izbral že pred dvemi meseci, tako neučakan je bil. Zaželel si je netopirske zabave, ker ga te male nočne živalce res fascinirajo. Kar se mene tiče, mi je za spremembo zadal lahko nalogo.

Na rojstni dan, ga je zjutraj čakalo netopirsko presenečenje. Vrečka netopirček, v kateri je bila netopirska majica in malo manj netopirska mega voščilnica, ki sva jo naredila po navodilih mlajšega bratca. Vrečko sem kasneje napolnila s sladkarijami, ki jih je nesel v šolo. In kaj je bilo na majici? Sedem netopirčkov, ki so izpisovali številko... sedem seveda.

Pred zabavo, smo celo stanovanje polepili z netopirčki. Eden se je obesil celo na uro in tam prav zadovoljno še vedno drnoha.

Na zabavi s prijatelji smo tudi ustvarjali in naredili papirnate netopirčke na palici. Navodila za izdelavo, dobite na blogu 4 Crazy Kings.

In na koncu ni smela manjkati niti torta z netopirji. Letos, zaradi izrednih razmer, kompromis. Torto sem naročila, a neokrašeno, potem pa sva jo z Majem skupaj okrasila.

In sedaj imate verjetno že dovolj netopirčkov. :)

No, otroci so se imeli prav lepo, netopirčke pa še vedno sanjam.

Netopirski pozdravček,
Maja

Predpasniček iz Miklavževe delavnice

2011-12-02T11:17:00.000Z

Izziv, ki se mu ne morem upreti, je šivanje za majhne punčke. Ne zastopite me narobe, tudi za fante je zabavno, a ker imam dva fanta, sestra same fantke, se je res lušno zakopati v roza barvo, mašnice, na kratko v vse kar je punčkastega.

Zato se tudi nisem mogla upreti prošnji, da pomagam Miklavžu in sešijem predpasniček za triletno Manco, ki je nečakinja ene res simpatičnih in keativnih blogeric tukaj.

Nastal je tale predpasniček:

Veliko roza barve, majhna mašnjica za popestritev,

in dobre vile, ki bodo izpolnile vsako željo. Res so simpatične, najdete pa jih kje drugje, kot v Kilometru.

Za piko na i še zvezdica za zvedico Manco, da bo predpasnik res samo njen.

Zabavno je bilo. Hvala Miklavž, da si se spomnil name :)

Bodite lepo in želim vam, da tudi vas Miklavž preseneti, saj ne dvomim, da ste bile zelooo pridne.

Maja

Prijazni netopirček

2011-11-12T08:28:00.001Z

Če sem Črtu zašila medvedka iz prejšnje objave, tudi starejši skoraj sedemletnik ni smel ostati brez svoje male pozornosti. Bila sem malo v dilemi, ali mu bo mehka igrača sploh še zanimiva, a bila sem zelo presenečena.

Ker je Maj ravno v fazi, ko se navdušuje nad vampirčki, sva poiskala simpatičen tutorial, navodila, kako ga zašiti. Obema je bil najbolj všeč tale, ki sva ga našla na blogu Gleeful Things. Maj je pomagal, kjer je lahko in sam izbral blago in vse detajle. Tudi tokrat je vsa zaloga blaga iz "mojega" Kilometra.

Vampirček je kot pravi. Ponoči leta, podnevi pa počiva varno skrit pred svetlobo.

Na moje veliko presenečenje je to sedaj njegova najljubša mehka igrača in celo spi z njo. Otroci res znajo presenetiti. Ko ti tako dokazujejo, da so že veliki, pa jih razveselijo po njihovih besedah tako "otročje" stvari. Priznam, sem tega prav vesela, saj odrasli bodo še prehitro.

Tudi vam želim, da malo pocrkljate otroka v sebi.

Bodite lepo,

Maja

Medvedja terapija

2011-10-25T10:02:00.000+01:00

V zadnjih dveh mesecih ubijalskega ritma, ko se je začela šola, gradimo hišo in je v službi (pre)pestro, ni bilo ne časa in ne volje za ustvarjanje. Naredila nisem čisto in popolnoma nič.

Potem smo zboleli. Prvi, drugi, tretji...In ko sem tako ležala v postelji, kolikor je bilo sploh mogoče ob malih bolnikih, so me iz police gledale škatle z ustvarjalnim materialom. Zaprašene in zapučene. Vabile so me, se spogledovale z mano. Ko sem se malo bolje počutila, sem jih zvlekla s police, na netu poiskala dva tutoriala in skupaj s tamalima dvema zašila dve igrački

Črt je dobil medvedka, ki jih obožuje. Prezplačen tutorial najdete na blogu HowJoyful. Izvedba mi je delala malo preglavic a sem se na koncu z malo iznajdlivosti le prebila skozi in nad končnim rezultatom sem navdušena! Nastal je povsem pravi medvedek. Čisto sam sedi in kar vabi da ga objameš.

Uporabila sem staro zalogo flisa iz Kilometra, zato je medvedek tudi zelo mehek. Koliko časa bo bel ne vem, je pa pralen, tako da bomo tudi to rešili, ko bo potrebno.

Tudi Črt, ki je budno spremljal vsak korak pri nastajanju, je nad rezultatom zadovoljen in medvedek si je že pridobil privilegij, da lahko spi z njim.

Po tako dolgi abstinenci od ustvarjanja, moram priznati, da je bilo tole skupno ustvarjanje res prava terapija v borbi z viruski in je pošteno izboljšala počutje.

Bodite lepo,
Maja

Pikice za prav posebno pikico

2011-09-07T18:46:00.000+01:00

Svojo prvo torbo dve v eni sem sešila pred dvemi leti in še vedno jo poleti prav tako rada nosim. Včasih se mi zdi, da je prava Sport Billy torbica. Vse gre notri. :)

V tem času sem jih zašila že kar nekaj in še vedno jih rada šivam, še posebno, če lahko tako izpolnim željo prav posebni prijateljici in sosedi Savki. Osebi, ki je vendno pripravljena pomagati, poslušati, osebi za katero veš, da lahko vedno z njo ne glede na vse 100% računaš. Osebi, ki je iskreno dobra. Takih ljudi je res malo, prav zato so kot dragulji, dragoceni in nenadomestljivi. Kakšno srečo imam, da je doma za sosednjimi vrati.

Savki je bila všeč torbica, ki jem jo zašila pred časom. Črno bela z izvezeno belo rožo.

Ker so letos v Kilometru radodarni s pikicami, med več kombinacijami črno belih pikic res ni bilo težko najti točno prave. Na željo nove lastnice, sem zgornji del ročaja na vrhu zožala in izpadlo je prav super.

Torbica je bila darilo za njen rojstni dan. Če sem iskrena, je bilo to darilo pravzaprav darilo meni - njeno veliko veselje, ki je glede na to, da jo skoraj vsak dan sedaj vidim z njo, bilo res iskreno, kot je tudi sama.

Savka, vse najboljše!

Maja

Odklop

2011-08-21T17:08:00.002+01:00

Odkar sem pričela pisati tale blogec, tako dolgega odklopa še nisem naredila. Pa sem ga rabila. Morje, sonce, dobra knjiga v senčki in brezskrbno preganjanje z mulčki. Prave počitnice.

Letos smo se prvič odpravili na otok Ugljan in kar se nas tiče, smo bili navdušeni. Majhna vasica, 30 m do plaže, majhen pomolček za skoke v morje in lovljenje ribic zvečer. Sprehod do Ugljana je peljal čez borov gozdiček s pompozno glasbo škržatov in z omamnim vonjem.

Volje za ustvarjanje ni bilo res nobene. Škatlo za nakit, ki sem jo vzela s seboj za vsak slučaj, če me kaj prime, je iz prtljage na koncu potegnil starejši in potem so vsi fantje delali zapestnice z elastičnim laksom. Pa naj še kdo reče, da rabiš za to punčke.

Maj mi je naredil tudi tole lušno modro belo zapestnico. Nujno je potrebovala kompletek in tako je kljub popolni ustvarjalni abstinenci nastala še verižica. Glede na vremensko napoved, mi bo kompletek prišel prav še kar nekaj časa.

Lepo vas je bilo spet brati in videti, kaj vse ste lepega v tem času ustvarile. Lep zaključek poletja vam želim.

Maja

Hišico dobi...

2011-07-21T19:41:00.003+01:00

Naj se najprej zahvalim vsem za spodbudne besede v objavi Ena hišica zate, ena hiša zame. Nikoli se ne ve, kdo pozna tiste prave ljudi, ki bi si lahko ustvarili svoj domek v stanovanju, ki nam je tako pri srcu. In to z razlogom

Stanovanja sicer še nismo prodali (res je, da tudi čas ni najbolj idealen), smo pa zato imeli nekaj zanimivih ogledov in morda bo kateri o njih tisti pravi.

Med 21 komentarji, ki ste jih pustili pod zgornjo objavo ali katerokoli drugo objavo na blogu o Prav posebnem stanovanju v Postojni, je random.org izžrebal...

HALI!

Čestitke! Hali, oglasi se mi na mail, da se zmeniva za predajo ključa tvoje nove hišice.

Še naprej pa ste vsi prav toplo vabljeni, da se oglasite pri nas doma v Prav posebnem stanovanju v Postojni, se razgledate naokoli in malo pokremljate z mano. Obljubim, da skodelica čaja in kakšen piškotek zagotovo ne bosta manjkala.

Imejte se lepo in uživajte poletje.

Maja

Poštempljali smo vse :)

2011-07-12T16:38:00.003+01:00

Če odštejem zabavo, ki jo imajo mali otroci s štempiljkami, večje vrednosti v njih nisem videla ... do pred kratkim. V Mladinski knjigi sem našla tako lušne štempiljke! Vzela sem kar dva kompleta: komplet divjih in komplet domačih živali. V vsaki je pet odraslih živali z mladički.

In sva se lotila z najmlajšim triletnikom. Najprej sva reciklirala dve enobarvni beli majčki od starejšega, ki sta se ponašali s flekci od sadja in sladoleda. Uporabila sva nove štampiljke in barvo za tekstil, ki sva jo nanašala z gobico neposredno na štampiljke. Enako lahko uporabite tudi druge oblike, midva sva naprimer pokrovček za krogce.

Na koncu sva poštempljala še na hitro sešite poletne 3/4 hlače.

In potem sva se ustavila... no, vsaj za sedaj. Imela sva se super in nastali so res unikatni kosi oblačil. Da ne omenjam, kako važen je sedaj mlajši v vrtcu v svojih avtorskih majčkah! Toplo priporočam.

Imate tudi vi kakšno idejo, kako še uporabiti štampilke, razen za voščilnice?

Bodite lepo.

Maja

p.s. Na blogu o našem stanovanju v Postojni, ki mu iščemo nove prave lastnike, smo se sprehodili po največji sobi stanovanja, ki je pri nas tri v enem. Lepo vabljeni, da nas obiščete.

Rumena z veliiikim kitom

2011-07-07T16:23:00.002+01:00

Kot sem obljubila v objavi Šivanje s slovarjem pri roki, vam pokažem še kapo, ki je nastala za mlajšo, bolj zahtevno stranko. Njene želje so bile, da je rumena z zelo veliiikim kitom.

In kako mi je uspelo? Rumena je dovolj rumena, kit pa je malce premajhen, po mnenju novega lastnika. Biti bi moral okoli in okoli. Oh, otroška domišljija, kaj ni nekaj fantastičnega!

Kje najdete kroj, če vas zamika, sem napisasla v prvi objavi. Blago pa je tudi tokrat iz Kilometra.

V prejšnji objavi pa lahko še vedno pustite komentar do 20.7. in med vsemi bom izžrebala novega prejemnika pikaste torbice.

Bodite lepo in želim vam čim več brezskrbnih trenutkov v senčki.

Maja

p.s. Na blogu o prav posebnem stanovanju v Postojni, ki išče nove prave lastnike, smo si včeraj ogledali najmanjši prostor v stanovanju. Uganete kateri je?

Ena hišica zate, ena HIŠA zame

2011-07-04T05:30:00.025+01:00

Izredne razmere zahtevajo izreden pristop. Na naši poti do hiške ni več ovir in najkasneje pozimi se bomo selili v svojo hišico, kar pomeni, da moramo prodati stanovanje. Žal razmere na trgu niso idealne, še težje pa je potencialnim kupcem v petnajstih minutah prikazati čar našega stanovanja. Stanovanje namreč niso samo štiri stene in njihova ohranjenost. Je veliko, veliko več. Med vsemi stanovanji, novimi in starimi, je prav to res nekaj posebnega. Čisto zares! Vas zanima zakaj?

Na naslovu www.stanovanjevpostojni.blogspot.com vas bom popeljala v prav vsak kotiček našega stanovanja, sprehodili se bomo po okolici, v senčki pod slivo poklepetali s sosedi… Pridete?

Imam pa za vas še majhno presenečenje. Med vsemi, ki boste pustili komentar pod to objavo ali katerokoli objavo na blogu našega stanovanja do 20.7.2011, bom izžrebala enega, ki dobi tole majhno torbico s svojo hiško.

Torbica je narejena je iz 100% bombaža, dodatki na njej pa so leseni.

Zelo vesela bom, če link do stanovanja v Postojni posredujete naprej tistim, ki menite, da bi jih utegnilo zanimati. Morda tako le najdemo prave nove lastnike za naše stanovanje v Postojni.

Vsi konstruktivni komentarji, predlogi, ideje so zelo, zelo dobrodošli.

Hvala vam in srečno tako vam kot nam :)

Maja

Šivanje s slovarjem pri roki

2011-06-27T20:06:00.003+01:00

Včasih drugače ne gre. Šivalni stroj na eni, gospod Google prevajalnik na drugi in smo šli…

Pred kratkim je Nelya na svojem blogu Čarobna preja pokazala tako simpatične otroške klobučke, ki jih je zašila po kroju iz revije Ottobre. Sama te revije prej nisem poznala. Šivanja sem se učila z Burdo, ki ima vedno tudi nekaj otroških krojev na koncu. Ampak ti klobučki so bili tako simpatični in kot je Nelya napisala, jih nikoli ni preveč, da sem enostavno morala poskusiti.

Da revijo lahko kupim v trafiki na koncu Hale A v BTC-ju, mi je zaupala Sonja. Hvala! Nad revijo sem bila tako navdušena, da sem komaj dočakala vrnitev iz enotedenskega dopusta. In ko sem končno le odprla navodila za šivanje, sem ugotovila, da sem že pošteno pozabila nemščino. S trmo, vztrajnostjo in pomočjo g. Googla sem se le prebila skozi vsa navodila (ki pravzaprav niti niso komplicirana) in nastala je prva kapa, v bolj resni kombinaciji za starejšega.

Kapa ju zunaj karirasta, znotraj temno modra, prešita z belo. Kombinacija popolnoma ujemajočega karo blaga in modrega blaga je iz letošnje Kilometrove ponudbe. Skupni čas izdelave, dobre štiri ure! V drugo bo zagotovo šlo veliko hitreje.

Starejši je bil kapice zelooo vesel in jo je takoj zamenjal za staro. Mlajši ima bolj določene želje. Biti mora rumena z veliiiikim kitom. Kaj bo nastalo, vam pokažem naslednjič.

Sama imam za športne aktivnosti najraje navadno kapo s šiltom, za pohajanje in morje, pa sem si lani kupila velik slamnik. Kaj pa ve? Ali se poleti sončku skrijete pod kakšnim klobučkom? Kakšni so vam najbolj všeč?

Maja

Nova poletna poštarka zame :)

2011-06-19T15:30:00.003+01:00

Če pomislim, da sem bila včasih čisto zadovoljna s tremi univerzalnimi torbicami, ki so pokrile vse moje potrebe. Potem se je zagodilo. Pred dvemi leti sem sešila svojo prvo torbico... in od takrat se ne morem ustaviti.

Že nekaj časa sem se spogledovala z manjšimi poštarskimi torbicami, kamor lahko spraviš najnujnejše, tako za v službo, kot za bolj sproščeno pohajanje.

Zaželela sem si eno bolj poletno, ki jo bom lahko kombinirala k jeansu z dodatnim žepkom za ključe. V ta namen sem do konca porabila zadnji košček črtastega blaga iz Kilometra, ki mi je še ostal od kompletka torbe in torbice, ki sem ju lani sešila za mamo.

Se moram pa tukaj zahvaliti Sonji za fenomenalno idejo. Res ne vem, kako na to nisem nikoli pomislila! Veste tiste trakove za ključe, ki jih dobiš marsikje in se potem valjajo po hiši? Odrežeš jim karabinčke, ki so lahko hudo uporabni in zabavni za popestritev. Sama sem jih uporabila pri ročaju torbice in se mi prav dopade. Sonja, hvala! :)

Na koncu je zadrgica na žepku dobila še manjšo popestritev. Izdelava te torbice je bila tako zabavna, nošnja pa je tako praktična, da bo skoraj zagotovo nastala še kakšna.

Obožujem poštarske torbe.Vseh vrst. Velike, majhne, pisane, resne... So komot in roke proste za druge stvari. Kekakšne torbice pa ve najraje nosite? Kaj vam je pri njih najbolj pomembno?

Maja

Imamo 55-star Chefa!

2011-06-15T19:09:00.004+01:00

Pred kratkim sem naredila prvi moški predpasnik za strastnega 50 letnega kuharja. V objavi je prvič z velikim uspehom poziral moj dragi in vse skupaj je kar klicalo po nadaljevanju.

Znančev brat je praznoval 55 letnico in ker je tudi ta velik ljubitelj dobrih jedi, se jim je zdela ideja s predpasnikom kot nalašč. Želja je bila, da naredim spredaj črno rdečo kombinacijo. Črno, da se na njej ne bodo poznali madeži, rdeča je ostala za podpise, kot pri prvem. Končni rezultat mi je še bolj všeč kot prvi, sem se pa nekoliko bolj nahecala s preslikavo črk na črno podlago. Na koncu sem naredila kar šablono iz debelejšega paperja.

Za popestritev sem dodatno uporabila okrasni šiv, ki ga premore moj strojček. In to prvič v več kot desetih letih.

Kot maneken tudi tokrat ponosno pozira moj dragi z novo dodelano držo. Morda bi moral pogledati še kakšno oddajo Top models, kaj pravite? ;)

Bodite lepo,
Maja

Povšterček za malo večjega korenjaka II

2011-06-04T08:58:00.001+01:00

Stari dolgovi. Zelo stari. Januarja sem mlajšemu sešila blazinco z avtom in jo spravila, dokler ne sešijem še starejšemu. Vedela sem, v katero smer, vendar kar ni in ni šlo. Ko sta spravljeno blazinco mlajšega slučajno našla (lahko bi me že izučilo, da majhni radovedni prstki pridejo skoraj povsod), ni ostalo drugega, kot da se hitro vsedem za stroj in svojo blazinico dobi še starejši.

Kombiniranje s svetlečim blagom je bilo uspešno in je pri prejemniku poželo veliko ododbravanje. Sem ga pa na veliko polomila, ko sem želela spisati njegovo ime na raketo. Material, ki je ostal še od nekih maškar, je debelejši in svetleče rumen. Ko sem skušala nanj pisati s pisali za tkanine, se je vse razlivalo. Lekcija za drugič.

Sedaj se zvečer, oba umita in v pižamcah spravita na kavč, si podložita vsak svojo blazinco in čakata na svojo pravljico. Tako majhna pozornost, pa tako veselje :)

Lepo se imejte,
Maja

Zelo moški predpasnik

2011-05-27T16:09:00.001+01:00

Moj prvi, za pravega moškega. Za svežega 50-letnika, ki rad in odlično peče na žaru. Prva dilema je bila, katere barve uporabiti. Moj dragi prisega samo na črno. Ker sama brez barv pač ne morem, sem se na koncu odločila za kombinacijo črne, bele in rdeče v upanju, da rdeča ne bo preveč drzna (blago iz Kilometra). Za vsak slučaj, sem drugo stran, ja, nosi se lahko na obe strani, naredilla povsem črno.

Malo sem se poigrala še s številko 50 in od tu ideja, da ga naredimo za šefa ne z 2 ali 3 zvezdicami, ampak kar s petdesetimi!

Spodnji rdeči del je bil mišljen kot "voščilnica" na katero so se vsi kasneje podpisali za spomin.

Kot manekena prvič v vsej svoji velčini predstavljam svojega dragega. Če bolje pomislim, se je odlično odrezal in ga bom morala še kdaj uporabiti :) Kako pa kaj vaše "boljše" polovice in najbližji podpirajo vaše ustvarjanje? So razumevajoči, vas podpirajo?

Bodite lepo s polovicami in brez,
Maja

Kje je pa žirafa?

2011-05-23T15:25:00.002+01:00

Naš mlajši je imel za bodočega triletnika zelo živo predstavo, kaj si želi za rosjtni dan. Jagodno torto z žirafo. Boben za darilo. Veliiiko balonov in samo majhne otroke na rojstnodnevni zabavi. Kar zahtevna stranka, ni kaj ;)

Večino želja smo izpolnili, le nekaj starejših otrok smo vseeno povabili, saj bratec pa res ne more manjkati na zabavi. S torto sem se potrudila po svojih najboljših močeh. Ko sem jo vsa ponosna, po večurnem ustvarjanju, vrhuncu moje kulinarične kreativnosti, pokazala slavljencu, je ta samo začudeno vprašal - Mami, kje je pa žirafa? Hja, izgleda, da nisva imela čisto enake predstave :) So pa otroci žirafo takoj pobrali dol in tudi torte na koncu ni nič ostalo.

Čez pol leta, pa vajo ponovimo.

Maja

Pikico dobi...

2011-05-17T20:24:00.001+01:00

Po hudih zapletih, ko jo je Blogger zagodel ravno ob nepravem času, ne bom več dvigovala negotovosti. Naključni žreb z Random Number Generatorjem je za srečno dobitnico pikaste torbice izžrebal številko šest, ki pripada Frutki_Saši. Saša pravi, da je prav tako mahnjena na pikice kot jaz. Čestitke Saša! Javi se mi na mail, da vem, kam jo poslati. Sedaj že lahko ustanoviva tudi klub odvisnikov od pikic in javno priznava, da sva nori na pikice :)

Hvala vsem ostalim, ki ste pohvalile torbico, si vzele čas za lepo besedo in predvsem tistim, ki niste obupale nad tehničnimi težavami in ste se ponovno prijavile. Dobitnica je žal le ena, a obljubim, da kmalu sešijem še kakšno presenečenje.

Maja

Ta je lahko tvoja

2011-05-14T10:02:00.001+01:00

Zaradi težav, ki jih je imel blogger v petek, so bili zbrisani vsi komentarji, objava pa ponovno avtomatično objavljena včeraj. Tako je bilo izgubljenih okoli 12 komentarjev, ki so se želeli uvrstiti v žrebanje za tole torbico. Zato prosim, preverite, če je vaš komentar spodaj in če vas ni, ga prosim še enkrat dodajte. Še enkrat srečno :)

Po nekajdnevnem preizkusu sem popolnoma prepričana, da je kroj za torbico za malico iz prejšnje objave zmagovalni. Super se nosi, vse se notri spravi.

Veliko se vas je oglasilo v prejšnjih dveh objavah, ki sta vam bili ideja in izvedba všeč. Kar nekaj vas je bilo takih, ki obvladate neverjetne stvari, šivanje pa ni čisto vaše področje.

Zato sem se odločila, da sešijem še eno pikasto torbico, iz zadnjih kosov meni tako ljubega blaga iz Kilometra. Lahko jo uporabite za malico ali pa kar tako, da vanjo spravite denarnico, ključe, telefon in še kakšno malenkost. Lahko jo obesite na balanco kolesa ali pa mi zaupate kakšen še bolj inovativen način nošnje.

Skratka. Če vam je všeč, se le javite pod to objavo in v torek bom izžrebala novo lastnico te torbice.

Lepo se imejte in srečno :)

Maja

Še boljša torbica za malico

2011-05-08T18:46:00.000+01:00

Medtem, ko sem torbico za malico iz prejšnje objave imela na poskusnem uvajanju cel prejšnji teden, sem ugotovila, da rabim še eno :) Pa ne, da mi ni več všeč, nikakor, le nekaj malenkosti bi lahko izboljšala. Ročaja sta morda malenkost predolga, pa lahko vsak pokuka v torbico, kaj skrivam notri. Tudi sama oblika ni preveč stabilna, ko se v torbico naloži različne velikosti in oblike.

Ko sem brskala po netu, sem našla še eno izpeljanko torbice za malico z japonskim vozlom na Helen Heath blogu, kjer najdete pdf za navodili in krojem. Za razliko od prve, ima ta okroglo dno in krajše ročaje, ki povsem skrijejo vsebino.

Kroj sem seveda morala preizkusiti in jutri gre nova torbica z menoj na poskusno nošnjo. Da pa bo torbica kar se da vsestransko uporabna, sem jo zašila tako, da jo lahko nosim na obe strani. Tako imam sedaj v resnici kar dve novi torbici za malico ;)

Blago je tudi tokrat iz Kilometra, če koga premamijo te vesele rožice.

Katera se pa vam bolj dopade?

Imejte se lepo,
Maja

Torbica za malico

2011-05-03T17:59:00.000+01:00

Pogosto v službo odnesem tudi malico. Naveličana sem bila jutranjega ugotavljanja, kam bi jo vtaknila. Tobica je pogosto pokala po šivih. Naj vzamem papirnato vrečko ali s sklonjeno glavo spravim v manjšo plastično vrečko, ki jih nimam ravno rada?

Zato sem se odločila, da si naredim torbico/vrečko za malico. Nekaj preprostega, majhnega, uporabnega. Na netu sem našla kroj za tole torbico z japosnkim vozlom. Sicer sem jo zašila malo drugače, kot je v navodilih, a morda komu pridejo vseeno prav. Vesele pikice so iz Kilometra, lanskoletna zaloga, ki žal kar puhti.

Priznam, da rada šivam po tutorialih, saj se lahko vedno naučim kaj novega in tako napredujem. In to kadarkoli hočem in karkoli hočem - kaj ni splet nekaj čudovitega in ljudje, ki so pripravljeni tako nesebično deliti svoje znanje?

Naslednji izziv, ki sem si ga zadala pa je, da to malico odnesem nekam na lepše, stran od računalnika.

Kako pa kaj ve tihotapite malico s seboj v službo?

Bodite lepo,
Maja

Totalno važna

2011-04-28T20:02:00.001+01:00

Če sem v zadnjem času veliko šivala za druge, me je pri tem prijelo, da si sešijem novo torbico. Komentar mojega dragega: "Kaj jih nimaš že dosti?!" Dosti? Nikoli jih ni dosti ali ne ;)

Brez pravega načrta, kroja, sem rezala, šivala... Vedela sem le, da želim poštarsko in primerno za pomlad. In tako sem ščarala...

V prvi verziji ni imela okraska na zadrgi, rožice na ročaju niti okrasnega šiva, a sem bila po enem dnevu testne nošnje prepričana, da potrebuje še piko na i.

In sedaj priznam, sem totalno važna, ker sem nad rezultatom zadovoljna in še zadrgo, moj trn v peti, sem tokrat ugnala.

Material je mikrofibra, ki sem jo imela ugledano v Kilometru. Ne vem če je ravno izbor za torbice a se z njo lepo šiva in z rezultatom sem čisto zadovoljna. Pravzaprav sem se želela preizkusiti s šivanjem umetnega usnja, pa nisem našla umetnega usnja veselih barv. Morda katera ve, kje se da kupiti raznobarvno umetno usnje, po možnosti po ugodni ceni, če ne upam preveč?

Že v naprej hvala za pomoč!

Maja

Tik pred zdajci

2011-04-23T20:16:00.001+01:00

Toliko pohajamo naokoli, da bi skoraj ostali brez pirhov. Jutri se zbere moja stran družine in bil je res zadnji čas, da se s tamalimi vsedemo za mizo, pobarvamo nekaj jajčk in ustvarimo kakšno presenečenje za nam najdražje.

Z idejami za ustvarjanje z najmlajšimi, sem si tokrat pomagala na strani Marthe Steward, kjer je kar nekaj idej, primernih tudi za triletnike.

Naredili smo zajčke v obliki škrnicljev, ki jih bomo napolnili z majhnimi sladkimi presenečenji,

ustvarili piščančjo druščino,

in pobarvali nekaj jajčk. Pikice smo delali z radirkami na svinčnikih, črtice pa z zobotrebci.

Šlo je na tesno, a nam je le uspelo in za jutri imamo vse pripravljeno. Se že prav veselim!

Lepe, dooolge praznike vam želim,
Maja

Jagodna torta samo zame

2011-04-17T19:32:00.001+01:00

Pred pol leta sem ugotovila vzrok mojih tegob - alergija na mleko. Nisem si mislila, da se mi to lahko zgodi pri mojih letih. Adijo kravje mleko, smetana, jogurti, siri, skuta, maslo, ... Prehrano sem morala pošteno prilagoditi, a me sedaj to ne moti več dosti. Problem nastane le, kadar gremo jest ven, ali pa smo povabljeni na kakšno zabavo, rojstni dan.

Ker sem po naravi zelooo sladkosnedna, se mi vedno kolca, ko lahko samo gledam druge, kako se skladkajo s torticami. Zato sem se odločila, da si za rojstni dan podarim torto, ki jo bom lahko jedla.

Testo ni bilo problem. Nadev sem naredila iz svežih jagod in vanilijevega pudinga na ovsenem mleku. Okrasila sem jo s sojino smetano, svežimi jagodami in mandljevimi lističi. Glede na eksperiment sem bila z rezultatom prav zadovoljna in tudi gostje se niso prav nič pritoževali. Ne vem, če bi sploh opazili nadomestke, če bi ne vedeli. Le podstavek bi lahko lepši izbrala, vem.

Rojstni dan je bil tako res čisto pravi in jedla sem lahko vse :)
Ste tudi ve kaj sladkosnedne?

Sladkosneda Maja

Torba dve v eni II

2011-04-10T18:10:00.007+01:00

Kot sem napisala v prejšnji objavi, je bila torba "dve v eni" všeč tudi Petrini mami. Le kdo bi se lahko uprl takemu izzivu - ustvariti torbi, s katerimi bosta zadovoljni tako mama kot hči.

Želje so bile: modro - bela, z modrimi rožicami, da pa je lahko zraven še kakšna druga barva. Nisem si mislila, a najti primerno blago ni bilo tako lahko in Kilometer sem prebrskala v nulo, z dovoljenjem prodajalke celo v skladišču ;) Res so prijazne, ni kaj.

Na koncu sem ga le izbrskala in upam, do bo nova lastnica z izborom zadovoljna.

Modri del sem popestrila z rožico, ki se mi je že dlje časa podila po glavi in mislim, da je nisem uporabila zadnjič.

Mama in hči sta tako pripravljeni na tople dneve in prav rada bi ju v živo videla, kako se skupaj sprehajata vsaka s svojo.

Lepo se imejte,
Maja

Torba dve v eni

2011-04-03T14:33:00.000+01:00

Jeseni sem Sari sešila pikasto torbico s ptičkom na drugi strani. Torbica, pa je bila zelo všeč tudi 14 letni Mihaeli in ker sem imela doma še dovolj blaga na zalogi, je nastala še ena različica. Tokrat na željo nove lastnice, z zvezdicami na drugi strani.

Priznam, da sem bila počaščena, ker je bila torba tako všeč tudi njeni mami in seveda bom eno zašila tudi za njo. Se mi zdi prav simpatično, da se bosta lahko v paru sprehajali, vsaka s svojo :)

Zunaj je že prava pomlad in te torbice so kot nalašč za potepanja v toplejših mesecih. Svojo pridno nosim že dve leti in še vedno sem enako navdušena nad njo. Najbolj praktično pa je to, da je dovolj velika, da vanjo spravim res čisto vse, nosim pa jo po poštarsko, tako da so roke proste za lovljenje malih nadebudnežev.

Uživajte v pomladi,
Maja

V vrtincu največjega projekta

2011-03-28T15:13:00.049+01:00

velikega 150 m2. Ja, če bo vse po sreči, bomo do konca leta v svoji hišici. In jaz bom imela čisto samo svojo sobico za ustvarjanje :)

Sedaj smo prišli v fazo, ko je potrebno sprejeti morje odločitev, vse pa so povezane med seboj. Dragi se mi samo smeji, ko mu razlagam, da barva oken zunaj vpliva na to, kakšen parket bom izbrala, jaz se pa ne dohajam več.

Časa za ustvarjanje razumljivo skoraj ni in prav zato rada sprejmem kakšno nezahtevno prošnjo, ki me prislili, da možgančke še kako drugače zaposlim.

Tako je po daljšem času nastal otroški predpasniček za triletno Vaneso. Na eni strani pisan, na drugi roza. Vanesa ima naslednji teden v vrtcu kuharski tečaj, tako da ga bo res takoj preizkusila.

Ker imam doma dva fanta, je ustvarjati za majhne punčke vedno zabavno in iskreno povedano se mi zdi, tudi bolj enostavno. Domače zaloge blaga, te so iz Kilometra, pa tudi vedno pridejo prav.

Sedaj pa nazaj med "velike" odločitve.

Maja

Zeleno-belo poigravanje

2011-03-13T06:48:00.001Z

V zadnjem času sem se začela spogledovati s tehniko krpanke, če je to pravi slovenski izraz. Kombiniranje manjših kosov blaga v celoto. Priznam, da imajo mojstrice s tega področja vse moje spoštovanje, saj vse skupaj niti ni tako preprosto, ko loviš vogalčke, da se ti vse izzide. Sicer pa vaja dela mojstra :)

Pomaga, če dobiš v trgovini v istem barvnem odtenku blago z več vzorčki. Moja zaloga iz Kilometra, še decembrska, počasi kopni in jo bo potrebno obnoviti, saj se me pikast virus še kar drži.

Po prvem križkanju tulipančkov februarja, me je po dooolgam času prav zamikalo takšno ustvarjanje in tako je nastal tudi tale ptiček. Načrt lahko najdete na Crochet patterns.

Pomlad je res že skoraj tu, z daljšimi dnevi, sončkom, zvončki in žvrgolenjem ptic. Res sem jo že težko pričakovala.

Maja

Adijo superjunaki :)

2011-03-07T14:15:00.004Z

Pust, tako težko pričakovani dnevi večine otrok. Krofi, sladkarije, norčavost. Če mlajši lani še ni bil povsem prepričan, pa je letos z veseljem oblekel lanskoletni kostum. Še dobro, da je mama to predvidela že lani in mu je bil še čisto prav ;)

Pri starejšem je dvoletna manija super-junakov na srečo minila. Priznam, da sem presrečna. Adijo Spidermeni, Supermeni in Ninja želve, vsi čisto preveč enaki... in lep pozdrav gusarju. Hlače in srajco sem kupila za manj kot 6 € v Hoferju in ju malce predelala. Izdelala sem še natakljive "kvazi" usnjene škornje iz umetnega usnja (tudi to se najde v Kilometru) z zlato obrobo, pas in brezrokavnik z zlatim okrasjem.

Takole opedenani smo se včeraj odpravili na pustovanje v Izolo - morje, soncek, 12 stopinj, bilo je božansko - dovolj sta bila že flisa pod kostumi. Žal je Maj na sliki brez svojega meča in daljnogleda, ima pa zato v ozadju skoraj pravo gusarsko ladjo.

Oba že komaj čakata drugo rundo jutri, ko se bosta lahko poveselila tudi s svojimi prijateljčki.

Veselo pustovanje želim tudi vam.

Maja

g. Čivko

2011-02-26T16:19:00.001Z

Predstavljam vam gospoda Čivka, novega člana naše družine. Ime mu je izbral Maj, sedaj pa sedi na Črtovi lučki in je "okrasni" ptiček, ki nam kliče pomlad.

Nastal je z združenimi močmi, bolj na hitro, prejšnjo nedeljsko popoldne, ko nismo vedeli kaj početi.

Maj si pri šestih letih takooo zelo želi šivati, pa sem sedaj v veliki dilemi. Kupila sem mu otroški stroj, pa je bil katastrofa, sploh ni hotel šivati. Nakup novega zato odpade. Bi pod nadzorom morda že lahko probal na pravi mašini? Kaj naj potem z mlajšim, ki je še definitivno premajhen, bo pa gotovo tudi hotel - lahko bi ga klicali "Jaz tudi" ;)

Šivanje na roko Maj že probava, pa ni ravno spreten ima pa tako domišljijo in toliko idej, da mi je škoda, da jih ne bi izvedel. Kakšna ideja, nasvet? Kdaj so po vaše dovolj stari, spretni za tak podvig?

Maja

Nič več mala Marina

2011-02-21T06:53:00.002Z

Se še spomnite, kako je bilo, ko ste se pričele spreminjati iz punčke v pravo punco, v najstnico? Se z veseljem spomnite tistih časov? Prvih simpatij, skritih dotikov roke, preizkušanje raznih frizuric in prvega makeupa v domači kopalnici? Iskanja tisočih odgovorov na vprašanja, ki so se začela pojavljati čez noč?

Moja, sedaj ne več tako mala soseda Marina, je v petek praznovala 12 rojstni dan. Pred mojimi očmi raste iz majhne triletne punčke, ki sem jo spoznala, v čudovito punco, ki vedno rada priskoči na pomoč, se poigra z mojima nadebudnežema, starejšega včasih pelje celo v šolo.

Da bo svoje Labelle, lak za nohte, lahko kam pospravila, sem ji naredila majhno toaletko in jo malce tudi napolnila. Večina blaga je iz Kilometra. Priznam, da je res lepo narediti izdelek in ga podariti osebi, ki sama rada ustvarja in zelo ceni doma narejene izdelke kot tudi čas, ki ga v to vložiš. Res je fejst funca, ni kaj )

Pa ve, v vas še živi 12 letna deklica?

Maja

Čisto pravi vulkan

2011-02-18T06:05:00.000Z

Če nimate doma majhnih nadebudnežev ali k vam radi zahajajo, potem tale objava za vas ne bo zanimiva Če pa spadate v to skupino, bi rada z vami delila simpatično idejo za ustvarjanje z otroci - izdelavo čisto pravega delujočega vulkana.

Idejo sem dobila pri sosedi, kjer so izdelali ta vulkan in nas prijazno povabila na par izbruhov. Vsi otroci od najmlaših naprej so bili navdušeni in morali smo izdelati še svojega.

Manjšo stekleničko (mi smo uporabili stekleničko od soka) oblečete v močnejši kartonast stožec, ki ga obložite z das maso. Porabili smo skoraj celo polkilsko das maso. Vulkan nato posušite in pobarvate. Vse skupaj na koncu še pošteno prelakirate z vodoodpornim lakom, da vulkan zaščitite.

Dodatno smo pladenj oblekli v zelen karton s cesto in vse skupaj zaščitili s prozorno plastično vrečko, da izbruh vulkana ne bo vse takoj uničil. Naredili smo še nekaj hišic za vasico pod vulkanom iz stiroporja, pobarvane z vodoodpornimi akrilnimi barvami, tako da bodo izbruh preživele.

In kako naredite, da bo vaš vulkan bruhal lavo? Vanj nalijte kis in potem zraven stresite še pošteno žličko soda bikarbone in čarovnija je tu! Čisto pravi izbruh lave :)

Veliko zabave vam želim,

Maja

Povštrček za mojo prvo postojnsko prijateljico

2011-02-13T12:54:00.000Z

Ne, nisem avtohktona postojnčanka in nikoli si ne bi mislila, da se bom kdaj iz prestolnice preselila v Postojno. Pa sem se. Bil je kompromis. Dragi ni želel v Ljubljano, jaz ne na obalo. Saj morje obožujem, ampak vročina in sopara med junijem in septembrom, kot sem ugotovila, res nista zame. Tako sva pristala na pol poti, v zračni Postojni in danes, že deset let kasneje, sva oba več kot zadovoljna. Tudi vsem dobro znana burja naju prav nič ne moti. Nasprotno. Čez poletje prav lepo osveži.

Ko sva se preselila, sem bila še vedno vezana na Ljubljano - družina, prijatelji, služba in v Postojno sem hodila pravzaprav le spat. Ko pa sem ostala doma na prvi porodniški in sem imela čas, sem ugotovila, da je to mestece polno zanimivih in toplih ljudi, ki so mi v tem času res zlezli pod kožo. Srečo imam, da živiva v bloku s čudovitimi ljudmi in med njimi sem našla prave prijatelje. Tudi prva med njimi, Bojana, je le nadstropje pod mano.

Ker je ravnokar praznovala rojstni dan, sem ji želela podariti nekaj svojega in nastal je še en povštrček, tokrat z mestecem in srčno hišico, ki nas je povezala.

Ker ima Bojana zelo okusno opremljeno črno-belo stanovanje, sem se res trudila, da bi bil povštrček črno-bel, ampak iz svoje kože nisem mogla, čeprav sem se zelo trudila.Osnova je črno-belo blago iz Ikeje, ki sem ga malce pobarvala in porisala. No, povštrček je sedaj že pri novi lastnici, ki ga je bila res vesela, tako da sem vesela tudi jaz.

Bodite lepo in presenetite kdaj svoje sosede s sveže pečenimi piškotki, boste videli, kakšne čudeže delajo :)

Maja

Moj košček pomladi

2011-02-08T17:17:00.000Z

Še vedno mi najbolj paše, da nekaj brkljam zvečer na kavču, zavita v oddejo, medtem ko z enim učem spremljam kakšno nadaljevanko ali film.

Ker zunaj tako lepo diši po pomladi, ptički se že oglašajo, prvi zvončki kukajo izpod listja, sem na internetu preprosto morala poiskati nekaj pomladnega, kar bi lahko vezla in našla sem te preproste tulipančke. Sem najprej naredila enega, potem dva, takrat še brez pravega cilja, kaj bom z njimi.

Nekje po tretjem sem se odločila, da naredim povštrček, kaj pa drugega ;)

Blago je stara zaloga iz Kilometra, belega pa sem kupila pred dvemi leti, ko je Maj izrazil željo, da bi se preizkusil v šivanju. Blago je odlično za male začetnike, zaradi velkih lukenj, skozi katere gre tudi najboj ogromna topa šivanka povsem brez problema.

Košček pomladi sedaj krasi našo dnevno sobo. Tudi vam želim, da vas topli žarki požgečkajo, zlato rumeno sonce spravi v dobro voljo in vas napolni z energijo.

Maja

Vesele hišice

2011-02-03T13:42:00.000Z

Pred tremi leti, ko smo dobili nov kavč, sem kupila kar nekaj prevlek za blazince, preden sem bila zadovoljna s pravimi barvnimi toni. Tako so te "falene" prevleke potrpežljivo čakale navdih, dokler še zadnja ni dobila novo podobo. Se mi zdi, da takole pobarvane potem kar naenkrat pašejo povsod.

Po prevleki s skodranim drevesom v isti barvi, sem želela narediti še hišice, tako da bi pasala povšrtčka skupaj, toda na idejo sem čakala res dooolgo časa. Vendar pa, kdor čaka, dočaka.

Mi je pa kombinacija barvanja in vezenja še vedno zelo ljuba, tako da zagotovo sledi še kakšno nadaljevanje, čeprav "faljenih" prevlek ni več. Torej bomo kakšno pač sešili, ali ne ;)

Bodite lepo,

Maja

Puki in Puki

2011-01-31T16:05:00.002Z

Če smo že doma cele dneve, ker se virusi kar nočejo posloviti od nas, ustvarjamo. Včasih mi že zmanjkuje idej, kako hkrati zaposliti dva nadebudneža, z različnimi sposobnostmi in interesi. V knjižnici sem si tako sposodila Imenitno knjigo za deževne dni (Angela Wilkes), v kateri je kar nekaj simpatičnih idej za ustvarjanje z najmlajšimi. Med njimi so tudi navodila s krojem za zelo preproste igrače iz cunj. In tako sta nastala Muki in Muki, kot sta jih tamaladva poimenovala. Imena se je spomnil starejši, mlajši pa želi itak vse posnemati.

Včeraj popoldne smo tako skupaj sešili zajčka in medvedka, s tem da je starejši sam prerisal kroj, ga izrezal in potem medvedka napolnil. Ker polnila nisem imela, smo razrezali stare štumfke brez para in jih tako reciklirali. Mlajšemu je bilo bolj zanimivo sedenje na mojih kolenih in opazovanje šivalnega stroja, za polnjenje pa ni bil ravno potrpežljiv.

Starejši Maj me je prav presenetil, kako navdušen je bil nad medvedkom, celo spat je šel z njim. Prijetno presenečenje po duhcih, strašilih, raketah. Me je opomnilo, da je pravzaprav še vedno majhen fantek, čeprav to rad skriva.

Mlajši Črt je zajčka danes nesel v vrtec, kar ni bila najboljša ideja. Ste gledali Toy story 3 ? No, taka usoda je doletela zajčka, ki ima tako že prve bojne rane.

Sta mi pa dokazala, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Med vsem blagom, ki ga imam na zalogi, sta oba izbrala pikice iz Kilometrove zaloge. Moja fanta :)

Torej, če kakšnega deževnega ali virusnega dne ne boste vedele, kako zaposliti otroke, toplo priporočam izdelavo res preprostih igračk iz blaga, tudi popolnim začetnikom za šivalnim strojem.

Lepo se imejte in ne vdajte se viruskom,

Maja

Kvačkanje na kavču II

2011-01-28T13:26:00.001Z

Kvačke ne primem v roke ravno pogosto. Je pa to super zaposlitev za roke, kadar se mi res čisto nič ne da, bi le ležala zavita v toplo oddejo in gledala neumnosti po televiziji. Da imam malo manj slabo vest, takrat rada v roke primem kvačko, pletilke ali vezenje.

Lani je tako nastala pisana kapa, ki jo rada nosim. Ima le eno slabost, kot sem ugotovila. Je bolj modni dodatek in povsem odpove, ko zapiha prava Postojnska burja. Lahko še tako vlečem robove dol, ušesa ves čas silijo ven.

Ker mi je od lanske kape in Majevega šala ostalo še nekaj zaloge, ki jo je bilo potrebno pospraviti, je nastala še ena pisana kapa, tokrat taka, ki dobro skrije tudi ušesa. Brez rožice pa tudi tokrat ni šlo, čeprav se je dragi pošteno nasmejal kombinaciji. Trakca pri strani sta ravno dovolj dolga, da če je sila, ju lahko tudi staromodno zavežem pod brado, se skrijem v jakno in mraz mi ne bo prišel več do živega.

Kako malo je treba, pa me temperature zunaj in veter sploh ne motita več tako zelo, ko pa se lahko postavim z novo kapico :)

Bodite lepo in naj vam bo toplo, kjerkoli že ste.

Maja

Povštrček za malega korenjaka I

2011-01-24T14:49:00.000Z

Rada imam povštrčke, saj so tako vsestransko uporabni. Že pred časom sem v Ikei kupila dve polnili, z namenom, da tamalima dvema sešijem povštrčka za v sobico, pa potem Božičku nekako ni uspelo. No, prvi za Črta je končno zaživel.

Za razliko od večjega Maja, ki ga avtomobilčki niso nikoli zanimali, je mlajši Črt navdušen nad vsem kar se vozi po kolesih. Zato motiva ni bilo težko izbrati. Pri tem sem se končno lotila zaloge pikic in rožic iz Kilometra, ki me matra že od decembra. Rožasto blago za avto je iz zaloga moje mame, s časa, ko sem bila še majhna. Kar nekaj zanimivih bombažkov iz tistega obdobja imam in res sem vesela, da jih je shranila.

Ker imajo v Carftalnici izziv Nekaj za moškega/ fantka/ dečka, bom tale povštček pokazala tudi tam.

Sedaj ga bom pa dobro skrila, da naredim še Majevega, da ne bo hude krvi :)

Bodite lepo,

Maja

Veliiika torba za nakupovanje

2011-01-18T17:30:00.000Z

Moja priženjena teta Valda, ki dela tako super domače čaje, prisega na nakupovalno torbo za večkratno uporabo, ki jo je pred tremi leti dobila kot poslovno darilo. Ker se je njej tako ljubi torbi čas počasi iztekal in ker je ravno praznovala rojstni dan, sem ji eno sešila.

Po vseh oblikah, ki sem jih do sedaj preizkusila, ugotavljam, da ga ni čez klasiko. So zaobljene, nesimetrične torbe res bolj simpatične na pogled, imam pa vedno težavo, ker se steklenice in tetrapaki podirajo in nočejo stati pokonci. Zato tokrat povsem klasično a uporabno.

Da pa bo torba bolj unikatna, sem ji iz lesenih oblik naredila še manjši detalj za popestritev. Vse pride prav čez sedem let, bi se lahko reklo za ta del. Zato pa se tako težko ločim od takih drobnarij, ker vedno ostaja, kaj pa če... Se tudi vam dogaja, da hranite, hranite, potem slučajno vržete stran in čez en teden rabite prav to?

Lepo se imejte,
Maja

Pisan mobile za novorojenčka

2011-01-14T17:18:00.003Z

Nekajkrat na leto, za prav posebne priložnosti, se tudi sama lotim izdelave voščilnice. Rojstvo Zala, dolgo pričakovanega drugorojenca naših prijateljev, je zagotovo tak dogodek.

Ker se je Zal rodil v zelo kreativno družino, sem jim poleg voščilnice poslala še vse setavine za domač, unikaten mobile: leseni paličici, penaste perle, pisane majhne balončke in raznobarvne svilene trakove, da bodo lahko balončke privezali na paličici. Če jih bo sestrica še poslikala z alkoholnimi flumasti, bodo res nekaj posebnega.

Takšen mobile je tudi Maj naredil Črtu, ko je bil še dojenček in ta je prav navdušeno brcal in stegoval ročice proti njemu. Upam, da bo tudi Zal tako navdušen.

Ker tematika sovpada z 21 izzivom Craftalnice, ga pokažem še tam.

Ne pozabite, da je vsak dan začetek nečesa novega, čudovitega.

Maja

Iz Božičkove delavnice II

2011-01-11T18:00:00.042Z

Jeseni, ko sem mami sešila torbo za na plažo, je ostalo še nekaj blaga, ki sem ga kot zadnji kos našla v Kilometru pod Emporiumom. Žal mi je, da ga takrat nisem vzela kar celega. Ker imamo majhno stanovanje, skušam biti racionalna pri novih nakupih, kar pa je dostikrat težko. Četudi si rečem, da rabim le tako in tako blago in v takšni velikosti, me rad premami še kakšen nenujen kos, zaloge pa rastejo. No, pa saj vsi ki radi ustvarjate verjetno poznate to zgodbo.

Ostanke tega modrega črtastega platna sem uporabila pri izdelavi novih predpasničkov za moja fanta in na koncu ga je ostalo še ravno dovolj, za majhno toaletko, ki bo lep kompletek k že sešiti torbi.

Poleti, ko smo bili skupaj na morju, si je mami zaželela tudi temno modro zapestnico, za katero pa takrat nisem imela ustreznega materiala. Tako ji je željo izpolnil Božiček.

Po daljšem času sem se lotila fimanja, ker perlic v željeni barvi nisem dobila. To ni ravno moje področje, a nekako sem se znašla. Zapestnica naj bi bila čisto preprosta, na elastičen laks, vendar nisem mogla iz svoje kože. Žica mi je namreč toliko lepša.

Sem pa izdelka res z veseljem delala, ker sta me popeljala nazaj na toplo, na morje. Še malo, pa bo, ali ne :)

Maja

Iz Božičkove delavnice I

2011-01-08T10:32:00.001Z

Naj vam najprej vsem zaželim vse najlepše v novem letu. Da bi našli veliko časa za stvari, ki so vam pomembne in da bi konec leta odkljukali vse novoletne resolucije, če ste si jih zapisali.

Po veselem, zelo ustvarjalnem decembru, sem potrebovala malo časa, da zadiham in ukrotim ustvarjalni nered, ki se je veselo razbohotil čez celo stanovanje.

Naj vam zato danes pokažem dve darilci, ki sta lastnike pričakali pod okrašeno smrekco.

Sestrici, sem poslikala ogledalce, kjer sem dodala slončka za srečo, saj prav to ji res iskreno želim v novem letu.

Kaj podariti svaku, mi je vsako leto največja uganka. Lansko leto je dobil unikaten zložljiv dežnik z logotipom podjetja. Letos pa sem mu poslikala majhno peresnico, vse v stilu podjetja. Notri sem dala še tri svinčnike v rdeči, črni in sivi barvi.

Lep začetek leta vam želim in še lepše nadaljevanje,

Maja

Mini lutkovna predstava v dobri urici

2010-12-28T13:56:00.005Z

Za Božič se vedno dobimo pri mojih starših na kosilu. Tega druženja se vedno zelo veselim. Letos sem želela za otroke, štiri fante stare od 2,5 do 6 let, pripraviti kratko lutkovno igrico. Idejo sem ves čas premlevala v glavi, časa pa ni bilo. Štiri ure pred odhodom na pozno Božično kosilo, ko je mlajši spal, pa je tik pred zdajci le zaživelo mini gledališče za naprstne lutke.

Gledališče je narejeno iz recikliranega kartona, v katerem je bilo eko vabilo na lutkovno predstavo v moji službi. Postavila sem ga na vrh naslonjala dveh stolov in spodaj zakrila z rjuho Naprstne lutke iz papirja sem našla na strani FamilyFun, kjer jih le sprintate in izrežete. Ježka sem dodala sama. Pravljico sem sestavila iz pesmic, ki jih otroci poznajo in radi prepevajo. Šla je nekako takole:

V gozdu v rumeni hiški živi zajček Dolgoušček, ki pridno pripravlja ozimnico in si med pripravljanjem prepeva pesmico Sem zajček dolgoušček (no malo sem jo priredila in skrajšala, da je pasala v kontekst). Ko konča, bi rad okrasil še smrečico na jasi, a za to potrebuje pomoč. Pokliče prijatelja Ježka, ki pa mu ne more pomagati, ker sam še ni vsega pripravil za zimo. Zajček mu pomaga, veseli ježek pa zapoje Sem ježek, ki teka, teka. Ker je za okrasitev smrečice potem že prepozno, se zmenita za naslednji dan.

Naslednjega dne pa zajček sreča veverico, ki tudi hiti po zadnjih opravkih in pomaga še njej spraviti lešnike v brlog, vesela veverica pa zapoje Sem urna veverica...

Ko imajo vsi prijatelji vse pripravljeno za zimo in želijo okrasiti še smrečico, ugotovijo, da so premajhni in zato prosijo otroke, da jim pomagajo. Vsak otrok je dobil en pisan trakec, ki so jih obesili na smrekico. Pri tem so z neba že pričele padati prve snežinke in preden so se prijatelji skrili na toplo, so zapeli še pesmico Zima je prišla.

Bila sem res presenečena, kako so otroci sodelovali, peli in poslušali. Kako malo je včasih treba.

Maja

Pogled skozi otroške oči

2010-12-24T13:00:00.004Z

Zadnji paketek iz advetnega koledarčka bo odvit danes zvečer. Že zavita darilca čakajo skrita v kleti, da jih male ročice slučajno ne najdejo prehitro. Vse je postorjeno in ostane nam le, da zvečer skupaj skuhamo večerjo, prižgemo svečke, zavrtimo glasbo in uživamo v tem, da smo skupaj. Lepo je imeti otroke, ker ko mi uspe pogledati skozi njihove oči, tudi sama spet postanem otrok, polna veselega pričakovanja.

Današnja naloga iz adventnega koledarčka je bila, da skupaj pripravimo in okrasimo mizo, za slavnostno večerjo. Pri tem bomo uporabili tudi nekaj umetnij, ki so nastale pri oblikovanju okraskov iz slanega testa. Toplo priporočam za ustvarjanje z malimi nadebudneži, saj je material povsem naraven, tako da se nič ne sekiram, če ga slučajno kaj konča v ustih, masa pa zelo mehka in prijetna za oblikovanje, tako da z njo brez težav ustvarjajo tudi najmlajši otroci.

Recept je res preprost. Zmešate 2 šalici moke, šalico soli ter ¾ šalice vode, dobro pregnetete in to je to. Mi izdelke posušimo kar na radiatorju, lahko pa jih pri nizki temperature tudi v pečici. Letos smo maso obarvali z jedilnimi barvami, potem pa kombnirali. Lahko pa jih pobarvate kasneje.

Maj se je spomnil posrečenih veselih smrekic, ki so jih danes dobile za darilo vzgojiteljice in učiteljice. Prav to je razlog, zakaj rada ustvarjam z otroci, ki me vedno presenetijo s svojimi svežimi idejami, če jim pustiš, da jih domišljija popelje svojo pot. Iz istega razloga ne maram preveč usmerjenega ustvarjanja z otroci, kjer morajo stvari narediti po točno določenih navodilih in čisto nič drugače in so vsi izdelki na koncu nekako enaki.

Malo prostora za kreativnost mora vedno ostati, tudi če to pomeni, da je med 14 vevericami, ki smo jih deleli na Črtovem decembrskem druženju v vrtcu, njegova edina prebarvana v črno in ima ogromne bele oči in usta. Točno taka je, kot si jo je zamislil on, kot jo je bil on sposeben narediti in prav zato najbolj unikatna.

Želim vam, da preživite res lepe praznike, v krogu prijateljev, družine oziroma točno tako, kot si sami želite. Predvsem pa vam želim, da bi uspeli vsaj za hip spet na svet pogledati čez čarobne otroške oči.

Maja

Decembrčica

2010-12-20T13:47:00.003Z

Pri nas je december res pester, tudi kar se tiče rojstnih dni. Danes praznuje mala princeska Sara in to svoj tretji rojstni dan. Ker smo sosedje in sta s Črtom samo pol leta narazen, se imata zelo rada, ceprav znajo biti punce malo muhaste, kot ugotavljata moja fanta :)

Sara ima starejšega bratca, ki ga želi v vsem oponašati in se zato prav dobro znajde v fantovski družbi. Hkrati ostaja prava punčka, ki ima rada špangice, punčke... In ker nimam doma nobene punce, je moja punčkasta plat z velikim veseljem zašila nekaj bolj punčkastega zanjo: rumeno pikasto torbico z rdečim cvetom. Saj punce ne moremo brez torbic, ali ne? In ker je mala Sara kolikor vem še nima, jo bo dobila danes.

Sem pa letost res čisto fascinirana nad pikicami in se jih nikakor ne morem naveličati. Ko sem zadnjič tekla v Kilometer še po pol metra rdečega pikastega blaga, ki ga je zmanjkalo za žakelčke, so me tam pričakali še moder, rumen, zelen in roza pikast bombažek, da ne omenjam, da so imeli v isti barvi še drobno rožastega. Ni težko uganiti, da sem prišla domov spet s celo vrečo pikic :)

Ker večino časa skušam ustvariti izdelke, ki bi navdušili majhne fantke, je bila tale sprememba zelo zabavna. Se tudi vam zdi, da je lažje ustvariti nekaj bolj punčkastega kot fantovskega?

Pikast pozdravček,

Maja

Decembrčki ali vse o vesoljski zabavi

2010-12-16T13:00:00.001Z

Če ste rojeni konec novembra ali decembra veste, da je to zelo nehvaležen čas za praznovanje rojstnega dne. Celo leto ne dobiš nič, potem pa vse na kupu: rojstni dan, Miklavž, Božiček... Prav zaradi tega se vsako leto še toliko bolj potrudim, da je praznovanje Majevega rojstnega dne nekaj posebnega. Pa saj to niti ni tako težko, ko se ga takooo veseli, da je letos že en mesec prej začel odštevati dneve do rojastnega dne:)

Teme praznovanja ni bilo težko izbrati, ker je trenutno navdušen nad vesoljem. Imeli smo torej vesoljsko zabavo. Morda ideje pridejo prav še komu:

1. Naredila sem mu posebno vesoljsko majico, na kateri je astronavt Maj.

2. Pripravila paketke za v šolo, napolnjene z "vesoljskimi" sladkarijami in zvezdicami, ki svetijo v temi.

3. Okrasila stanovanje z veliiiikimi srebrnimi zvezdami (kartonaste zvezde sva oblekla v alu folijo) ter po celem stanovanju obesila novoletne lučke (so sosedje prijazno posodili tudi svoje), prave luči pa ugasnila. Na TV-ju smo predvajali posnetke vesolja in vesoljkih poletov, ki so si jih otroci z veseljem pogledali.

4. Skupaj sva naredila vesoljska vabila.

5. Pripravili smo vesoljske igre:

rakete iz papirja, ki se jih okrasi
tekmovanje, čigava raketa dlje leti
ciljanje zvezd s kuglicami iz alu folije (meteoriti), ki so bile vredne različno število točk
vožnja na kometu, ki je bil vedno manjši (enako kot se igra igra s stoli in glasbo in vsakič zmanjka en stol)
pazi črnja luknja (pihanje vate čez vesolje in pri tem se pazi, da ne pade v luknjo)

Igre smo igrali do polovice, potem pa je bil slavljenec malo razočaran, ker ni v nobeni zmagal in smo se odločili, da se bodo raje sami igrali naprej.

6. Torta - luna z astronavti. Zelo preprosta, največji izziv je bilo dobiti majhne plastične modelčke astronavtov, vozila... Imela sem srečo in v Baby centru v BTC-ju le našla edini kompletek. Okoli torte sem postavila vesolje, pred svečkami pa smo na njej še prižgali raketo, ki je v cel koncept res dobro pasala. Sta bili pa torti dve, ena za praznovanje s prijateljčki, druga za družinsko rajanje. Ena je imela na vrhu tičino maso, druga bolj na hitro narejena pa kar smetano. Malo mi je žal, ker sem uspela ta boljše slike torte nekako povozit, no, za idejo komu bo pa že.

Tako in sedaj imamo doma ponosnega šestletnika, ki že razmišlja o tem, kaj bo drugo leto ;)

Vesoljski pozdrav,

Maja

Za tiste, ki radi ustvarjate z najmlajšimi

2010-12-11T18:58:00.007Z

Danes smo imeli po adventnem koledarčku predvideno izdelavo snežaka in smrekce. Pri tem smo se tako zabavali, da enostavno moram deliti rezulate z vami. Morda komu pride še prav.

Kot mnogi že veste, imam dva fantka, stara 2,5 in svežih 6 let. Mlajši bi vse rad počel točno tako kot starejši. "Jaz tudi" so njegove najbolj priljubljene besede. To pa zna biti tudi težava. Zato se pri skupnem ustvarjanju skušam držati pravila, da delamo isto stvar, s tem da je starejši povsem samostojen ali pa potrebuje čisto malo pomoči, z mlajšim pa delava skupaj, tako da sam lahko naredi čim več.

Idejo za snežaka in smrekici sem dobila v trgovini z ustvarjalnim materialom, kjer so imeli razstavljenih nekaj vzorčkov smrekic in snežakov.

Za izdelavo smo potrebovali na otroka po eno stiroporno smrekico, siroporne krogle treh različnih velikosti, lončen lonček, vejice iz grma, učke, gumba iz stare pižame, cofke za nos in kapo, kos filca za šal, umeten sneg, bucke z veliko glavo, ostanki perlic ter zobotrebci za povezovanje delov pri snežaku.

Smrekci smo najprej celi premazali z mekol lepilom in nato posuli z umetnim snegom. Medtem ko sta se sušili, smo naredili snežaka. Manjšo kuglico smo dali na pol in prebarvali iz česar so nastale noge. Te smo z zobotrebci pritrdili k telesu. Z drugim zobotrebcem smo pritrdili glavo na telo, dodali lonček, učke, nosek, šal in gumbke. Medtem se je smrekica posušila in nanjo smo nabadali bucke, na katere smo pred tem nanizali barvaste perlice. Prav presenečena sem bila, kako je 2,5 letnik to brez problema obvladal in se ni niti enkrat zbodel. No, kontrola je seveda bila ves čas 100%. Na koncu sta dobila idejo, da bi uporabila še preostale stiroporne kuglice in tako so smrekice dobile še vrhove.

Priznati moram, da mi je res všeč, kako sta nastali zelo različni smrekci, vsaka točno taka, kot je njen mali ustvarjalec želel.

Bil je lep, zabaven dan. Projekt je res tako enostaven. Če imate doma male, ustvarjalne nadebudneže, se ga le lotite, ne bo vam žal.

Maja

Eko, bio, družinska novoletna darilca

2010-12-08T20:22:00.000Z

Letos me je teta Valda, teta mojega dragega, povabila k sodelovanju, da skupaj narediva novoletna darilca. Ker se vsako leto za 1.1. ali 2.1. dobi cela njihova žlahta pri njih in sem vedno v dilemi, kakšne majhne pozornosti pripraviti, je bil predlog zelo dobrodošel.

Dogovor je bil, da ona prispeva material, jaz vse skupaj spakiram. Doma narejen čaj iz številnih rožic in zelišč (res ga ni boljšega) ter posušena zelišča iz njenega bio vrta so bila izhodišče. Potem se je ideji priključila še mama mojega dragega, ki dela odlične marmelade, čežane in še mnogo tega.

Čeprav sem imela dovolj časa, se tega projekta nekako nisem in nisem mogla lotiti. Ko se je le našlo nekaj časa in ideja, sem nujno potrebovala tanek bombaž in sicer rdeč z belimi pikami ali obratno. Kot ponavadi sem med malico odbrzela v trgovinico Kilometer, kjer kupim večino blaga, katerih izdelke vam tu pokažem. Trgovinica mi je blizu, prodajalki vedno prijazni in pripravljeni pomagati, tudi če to pomeni pobrskati za zalogami zadaj in kar je najbolj pomembno, skoraj vedno najdem to kar rabim.

V bližini je še nekaj trgovinic z blagom in na začetku sem v vseh preverila, kaj imajo, sčasoma pa sem se tako razvadila, da najprej letim k njim. Pa da naredim malo reklame in ker me večkrat katera vpraša, kje sem dobila blago, sem povezavo dodala v desno kolono. Če jih poiščete na Facebooku, pa lahko spremljate tudi njihove novosti.

Spet sem imela srečo in dobila sem rdeče blago z drobnimi belimi pikami, ravno takega, kot sem si zamislila. Gotovo vam zveni znano, da imate v glavi živo predstavo kako bo izdelek izgledal, nimate pa za to potrebnega materiala, niti ne veste, ali ga boste lahko dobile, ampak mora pa biti nujno točno tak?

Zašila sem žakelčke za čaj, jih popestrila s fimo gumbki, personalizirala vrečke, naredila nalepke ter kapice za marmeladke, zelišča, čežance... Vse skupaj sem povezala z rdečo nitjo - srečo. Na vrečki so verzi o sreči v njej pa ključne setavine, da si srečo naredijo sami: čaj ljubezni, peteršiljček zdravja, marmelada veselja, čežanca zadovoljstva...

Večina daril je narejena in deloma že pri soustvarjalkah, le malo premalo blaga sem vzela, tako da bo nujno treba še po kakšnega pol metra, da končam še svoje paketke. Skupaj jih bo nastalo 12.

Priznam, malo Valdinega čaja sem obdržala zase, ker je to res najbolj noro dober čaj. Si ga grem kar takoj pripravit :)

Maja

Darilci dobita...

2010-12-07T09:33:00.009Z

Naj se vam najprej zahvalim za vse lepe besede, misli, ki ste mi jih pustile pod prejšnjo objavo. Res ste mi polepšale dneve in z veseljem jih bom prebrala spet in spet, saj so tako polni pozitivne energije. Res ena VELIKA hvala vsaki od vas.

Darilci sta žal tokrat samo dve, čeprav bi si jih vse zaslužile. Včerajšnje žrebanje je preprečila višja sila. Zato pa sedaj zares.

Prvo darilce dobi:

TANJA, ki mi je napisala: Iskrene čestitke ob obletnici. Kateri je lepši? Moram res povedati, to je ja tako težko ko sta oba tako lepa. Pa naj bo pikasti kot moje pege.

Aja prva sem - to ni dobro, prvi nikoli ne zadanejo ;-)

No, Tanja, pa tudi prvi kdaj zadanejo :) Pikast kot tvoje pegice je tvoj. Iskrene čestitke!

Drugo darilce pa bo odšlo:

h KRISTINI, ki pravi:

Ooooo, še ena blogerka, ki obarja. Čestitke za drugo obletnico! Še veliko lepih in ustvarjalnih trenutkov ti želim.

Tele žakljčke sem tudi že sama opazila pri Timotei, ampak se še nisem lotila njihove izdelave. Hmmm, težko bi rekla kateri mi je bolj všeč, morda pikast.

Kristina hvala. Pikasti kompletek je šel prvo nagrajenki, upam pa, da boš tudi črtastega vesela.

Tanja in Kristina, mi na mail pošljete naslov, kam vama pošljem darilci?

Še enkrat hvala vsem in naj bo tudi vaš dan tako lep, kot ste ga naredile meni.

Maja

Praznujem in obdarujem

2010-12-03T12:00:00.004Z

Še trikrat grem spat in moj blogec bo praznoval svoj drugi rojstni dan :)

Za nama sta dve čudoviti leti in nehote ste postali del mojega življenja. Hvala vsem, ki se ustavite na mojem blogu, mi napišete lepe besede in mi tako daste energijo, ideje, nasvete za moje ustvarjenje. Rada vas imam, čeprav vas večine v živo še nisem videla, pa ste vseeno postali del mojega življenja in vas imam za svoje prijatelje.

Ob tej svečani priložnosti podarjam dve darilci. Žakelček iz blaga, ki ga lahko obrnete na obe strani (navodila zanj lahko najdete na blogu Timotei) in nekaj ustvarjalnega materiala, da žakelček ne bo čisto prazen.

Vse kar je potrebno narediti je, da pustite komentar z lepo mislijo pod to objavo. Dopišite tudi, katera kombinacija vam je lepša, pikasta ali črtasta. Tako bo prva izžrebana dobila prav tisto kombinacijo, ki ji je bolj pisana na kožo. Žrebanje bo v ponedeljek 6. decembra popoldne, tako da imate čas do 12 ure istega dne.

Še enkrat hvala, ker ste del mojega sveta. In srečno!

Maja

Moj prvi adventni koledarček

2010-12-01T09:06:00.006Z

Lansko leto me je kolegica Maja, mamica treh malih nadebudnežev, čisto navdušila nad idejo adventnega koledarčka, ki ga pripravlja za svoje tamale. Lani je bilo že prepozno, vendar sem idejo celo leto nosila s seboj in sedaj je končno zaživela.

Projekt je bil zelo družinsko obarvan. Leseno smrečico je po mojih navodilih naredil nono, moja mama je pomagala zbirati škatlice, prijateljice pa so prijazno delile z menoj ideje. Hvala vam vsem!

In kaj bomo delali decembra? Posadili pšenico, naredili piknik v dnevni sobi, čajanko, pekli piškote in preste, si naredili domači kino, brali pravljice, gledali lučke, krasili smrečico in stanovanje in veeeeliiiiko ustvarjali. Pa še kaj se bo našlo.

Prvo škatlico smo odprli včeraj zvečer in danes bomo zbrali igrače, ki jih ne potrebujeta več, jutri pa jih nesem v službo, kjer jih zbirajo za študentske družine.

Obeta se nam zabaven, pester december in danes se je tudi uradno začel.

Zasnežen decembrski pozdrav vsem,

Maja

Da kovačeva kobila ne bo bosa

2010-11-28T16:41:00.000Z

Rada šivam otroške predpasničke. Amapk, mi je res nerodno priznati, da glede na to, koliko sem jih naredila, da sta moja tamala dva svoje že dolgo nazaj prerasla, pa še kar nimata novih. V planu jih imam že od pomladi... Ker se bliža veseli december, peka piškotov in še česa, je bil sedaj res skrajni čas, da neham prelagati in se lotim.

Tako je nastal manjši za Črta

in en večji za Maja.

Hrbtna stran je cela v svetlejši modri barvi. Dobita ga kot presenečenje, ko bomo prvič pekli piškotke. In to bo kar kmalu :)

Z novim fotoaparatom se še spoznavava in mi še ni uspelo vsega pogruntati. Temne črte in trakovi so v resnici zelo temno modre barve in ne črne.

Se tudi ve že veselite opojnega vonja po piškotih, lučk in vsesplošnega direndaja? Jaz se, čeprav priznam, da bi mi kakšen dodaten teden še kako prav prišel.

Maja

Totalno smešen šal

2010-11-25T19:48:00.004Z

Črt je resnično navdušen nad mojim šalom iz bunkaste volne. Vzame ga, ga podrgne po ličkih in gode, kako mehak je.

Ko sem se odločila, da tudi njemu spletem enega iz te iste volne, sem sumila, da bo izpadlo preveč punčkasto. In res je bilo. Pa sem ga prekvačkala s črno volno. Ok, bilo je bolje. Ampak, kaj ko bi ... rada imam projekte, kjer se mi niti približno ne sanja, kje bom končala. Malo šivanja, barvanja in cofkanja kasneje, je nastal šal gosenica.

Še sreča, da jo bom pri 2,5 letniku verjetno celo odnesla z navdušenjem. Si pa kar predstavljam izraz starejšega, ko ga bo zagledal :) Res prehitro zrastejo.

Maja

Doooolg šal

2010-11-20T08:52:00.006Z

Vedno sem imela rada reeees dolge, mehke, pisane šale. Nisem jih imela veliko, sem si jih pa vedno želela. Ko sem si ga letos naredila iz bunkaste volne in sta bila oba tamaladva navdušena, sem se odločila, da ju spletem tudi zanju.

Priznam, res prijetno se je zvečer zaviti v deko na kavču, zraven pripraviti dišeč čaj, si v miru pogledati kakšno nadaljevanko na televiziji, med prsti pa polzi mehka, topla volna.

Prvi Majev je dokončan. V bolj moških barvah, kar je skoraj šestlentniku zelo pomembno, popestrila pa sem ga še z netopirčkom, ki so mu zelo všeč. Je pa motiv našit naknadno, tako da ga lahko kasneje tudi odstranimo ali zamenjamo, če bo sila.

Darilce bo prinesel verjetno Božiček, če ga ne bo prehitel Miklavž. Odvisno od tega, kako hitro dokončam še drugega. Se veseli december kar prehitro bliža, idej pa še toliko.

Ste imele tudi ve kot otroci kakšen kos oblačila, ki vam je bil še posebno ljub?

Bodite lepo,

Maja

Razposajeni snežaki

2010-11-16T13:03:00.011Z

Vsaka stvar je za nekaj dobra, tudi to, da naju je z Majem hkrati ulovila manjša virozica. Ker sva skupaj doma, sva sedaj ko se že bolje počutiva, čas dobro izkoristila. Lotila sva se novoletnih voščilnic.

Prvih osem je za njegovo babico, ki se je prijazno odločila za sodelovanje v najinem projektu. Idejo mi je dal Maj sam. Pogovarjala sva se o tem, da ni vsem otrokom na svetu tako lepo kot njemu. Težko je odgovoriti skoraj šestletniku, zakaj se revščina in izkoriščanje otrok dogaja, zakaj se tega ne da rešiti, preprečiti... V pozitivnem duhu, da on lahko pomaga, je bil odločen, da bo sam zaslužil nekaj denar in jim ga poslal. Tako se je rodila ideja, da izkoristiva to kar znava, da narediva lepe izdelke, jih "prodava" in zbrane evrčke pošljeva tja, kjer jih zelo potrebujejo.

Tako so nastajali raznorazni snežaki. Zaljubljeni...

zabavni,

spogledljivi,
navdušeni,
nasmejani in zadovoljni,
in vsi po vrsti pisani.

Tole zadnjo slikico je Maj narisal na večji papir, potem sva jo poskenirala in nekajkrat uporabila. Malo barvanja, malo rezanja in nastala je res lepa druščina.

Potrudila sva se tudi z notranjostjo in malce popestrila kuverte.

Prvi del projekta je tako zaključen. Upam le, da bo še naprej s takim navdušenjem nadaljeval.

Maja

Spet nazaj

2010-11-08T20:36:00.003Z

Pravzaprav nisem šla daleč, le moj zvesti fotoaparat je po kar nekaj letih uporabe dokončno klonil in to ravno med našimi jesenskimi počitnicami, ki so bile v resnici zelo zimske. Deset centimetrov snega v Kranjski gori je bilo dovolj za snežake, kepanje, sankanje in celo čisto pravi iglu.

Po težki odločitvi sem sedaj ponosna lastnica novega Canona power shot SX 210 IS, ki je prava mala igračka. Zgornja slika je nastala zvečer, na kuhinjski mizi brez uporabe fleša ali obdelave slike. Kar zadovoljna.

Drugače pa se počasi tudi pri nas "pripravljamo" na veseli december. Iz ostankov flisa je nastalo nekaj okraskov. Ali bodo popestrili naš dom ali darila, se še nisem odločila.

Če sem lahko malo radovedna. Katere fotoaparate pa ve uporabljate, kaj vam je pri njih pomembno?

Bodite lepo,
Maja

Kravica Katka gre v vesolje - ali iz majhnega raste veliko

2010-10-20T16:37:00.008+01:00

Ja, doma imamo prvošolčka. Čeprav se imamo namen čez eno leto seliti, smo se po tehtnem razmisleku le odločili, da je prav, da ima prvošolček bolj šolarsko sobico, da se lahko umakne pred zelo radovednim bratcem in kaj v miru ustvari. Majcena sobica, ki jo lahko pogledate v starejši objavi, je tako dobila stilsko preobrazbo.

Želje stranke so bile: dvignjena posteljica (to si zelo želi že od tretjega leta), moder udoben stol in da kravica Katka ostane na steni. Želje mame pa, da ima več predalčkov, da bo lažje ohranjal red v sobici in "problematične" stvari skril pred radovednimi ročicami dvoletnika, ter veliiko mizo, za katero bo lahko pisal, risal, pač počel, kar si bo želel. In da bi ostalo še kaj prostora za igro.

Obstoječi postelji smo dokupili noge, dodali mizo in omarico pod njo, vse s sistema Flexa. Predalčki in poličke pod posteljo, so iz Ikeje.

Obdržali smo obešanke iz blaga za knjige, le malo drugače smo jih postavili.

Najbolj vesel pa je bil svoje nove vesoljske mize. Kupila sem res poceni enobarvno lučko in jo pobarvala.

Pod folijo na mizi sem zataknila čudovite barvne fotografije vesolja. Dodala sem še globus, ki ima v notranjosti lučko.

Na zadnjo stran stola, ki je bila čisto preveč dolgočasna sem v stilu zvezd narisala veliko zvezdo in čez dodala njegovo ime.

Na steno sem prilepila še dve pobarvani modri leseni ščipalki, na kateri sem obesila dve pomembni sliki. Prva ga spominja na njegovo veliko strast plezanje, druga pa na dan, ko je na naše veliko presenečenje preplaval neverjetno razdaljo na morju, ki je bila pogoj za nakup plavutk.

Ni lepšega kot velik objem, poljubček v zahvalo, iskreno veselje, da tako lepe sobice še ni videl :) Srečen otrok, presrečna mama ;)

Maja

Sonce za 14 sončkov ali moja čisto prva delavnica

2010-10-13T19:12:00.005+01:00

Izgleda, da se je med vzgojiteljicami v vrtcu že razvedelo, da rada ustvarjam in nova Črtova vzgojiteljica ni dolgo čakala, da me poprosi za sodelovanje. Skupina je kljub menjavi obdržala ime sončkov. Veliiiiko sonce, ki bi jih vsak dan pozdravljalo iz stene, bi bilo čudovito. Zakaj pa ne.

Ampak to še ni bilo vse. Ali bi lahko sešila kar pred otroci, da bi videli to čudo v nastajanju. Moje prvo povabilo na delavnico ;)

Ker bi trajalo predolgo, da bi vse naredila v vrtcu, sem se odločila, da podloženo sonce sešijem doma, v vrtcu pa skupaj dodamo še učke, nos, usta in lička. Potrpežljivost dveletnikov pač ne gre za precenjevati in šivanje navsezadnje spet ni tako zanimivo, ko lahko bolj ali manj le gledajo, nemirne ročice pa morajo mirovati.

V slabi uri je sonce zaživelo po natančnih navodilih vzgojiteljic, kakšen obrazek želijo. Hišnik ga je obesil na steno, v naslednjih dneh pa se sončku, ki meri cel meter, pridružijo še slike 14-ih malih sončkov.

Slika je žal bolj slaba, posneta na hitro in ob slabi svetlobi, a vseeno upam, da kakšen žarek posveti tudi do vas.

Maja

Nekaj najljubših reči

2010-10-04T15:00:00.000+01:00

Živa, topla, rumena barva, mehki medvedki in žogice vseh velikosti in barv. To so tri izmed Črtovih najljubših stvari. Ker sva septembra začela hoditi na gibalne urice k palčkom malčkom, se je pojavila potreba, po manjšem ruzaku/vrečki, kamor bi Črt spravil supergice in sok. Opažam, da so drugorojenci pogosto zapostavljeni, ker vse dobijo od starejših. Zato še z večjim veseljm zašijem tudi kaj posebno zanj, saj je veselje ob takih darilcih res neprecenljivo.

Upam, da bo sedaj s še večjim veseljm hodil na te urice, kjer se fino nateka, napleza, nakotali in naskače, da potem samo še v posteljo pade ;)

Usklajevanje vseh obveznosti, ki jih je prineslo prvo šolsko leto, aktivnosti, ki so prišle zraven, je še vedno izziv in časa za ustavrjanje zaenkrat skoraj ni. Se tolažim, da še malo, pa se bomo navadili novega ritma in bo vse lažje.

Zato bi se na tem mestu samo zahvalila Simoni in Ivanjščici za nagrado, ki sta mi jo podarili. Nisem se uspela zahvaliti niti Andreji, ki me je pozvala naj napišem deset najljubših stvari. Sem v mislih sestavljala seznam, ki pa ni prišel do vas. Na njem bi se našli moji čmrlčki, poletni večeri, ki tako sladko dišijo, morje v vseh oblikah, plavanje, pogled iz visokih hribov, čokolada, čeprav bi se je rada odvadila, dobra knjigo na kavču, barve, ki jih zna skombinirati le narava, drdranja mojega šivalnega stroja in sončni žarki na mojih licih. Komaj uspem malo preleteti, kaj vse čudovitega ste ustvarile, za komentarje in kaj več pa mi žal zmanjkuje časa. Pa saj bo kmalu bolje.

Bodite lepo in še naprej ustvarjajte prekrasne izdelke,

Maja

Torba za na plažo

2010-09-22T13:09:00.006+01:00

Kadar izdelujem darilo za poznane osebe, ki so mi posebaj blizu, imam še dodatno tremo. Po prvem pogledu namreč vem, ali sem z izdelkom zadela v polno ali ne, vidim, ali je izdelek potem res v uporabi, ali pa nabira prah. Da bi bila trema še večja, je bila torba za plažo darilo za mojo mami.

Ko sem jo na morju povprašala ali ima kakšno željo za rojstni dan, si je zaželela unikatno torbo za plažo, v kateri bi bil prostor za eno brisačo, knjigo in kakšno vodo, v notranjosti pa še skrit predalček za ključe in denar. Pa da bi bila lepa. Hja, kot da ji bom sešila grdo ;)

Najprej sem kupila drugo blago in ko sem šla po nekaj dodatkov zagledam tega, črtastega, še zadnji ostanek. V trenutku sem vedela, da je to to in plan je bil zadnji trenutek spremenjen.

Po dooolgem razmišljanju je nastala borša z naramnicama. Spredaj ima velik žep za knjigo in žepek na žepku za kaj manjšega. Moja mami namreč obožuje žepke.

Pozabila nisem niti na skriti žepek v notranjosti.

Vrvici sem popestrila s fimo bunkicama. Zadrgo spredaj pa opremila v stilu srebrnih netkov.

Na koncu sem bila prav ponosna na izdelek in če mamici ne bi bil RES všeč, mislim, da bi ga kar nazaj domov odnesla. Na mojo srečo ali pa morda nesrečo, je bila mami nad boršo RES navdušena in bo romala z njo v Turčijo. Srečna mami, srečna jaz.

Mami, še enkrat vse najboljše za rosnih xx let in naj se ti torba dolgo lepo nosi.

Maja

Leti, leti...

2010-09-19T19:11:00.003+01:00

avijonček na Črtovih novih hlačah.

Stvar je naslednja. Prišel je čas, ko naj bi se naš mali korenjak poslovil od pleničk. Vsaj tako so prepričani v vrtcu. Ker dete zelo rado pije, to pomeni kar nekaj rezervnih hlač za vrtec in potem še za doma. S pranjem in sušenjem te porabe ne dohajam več, zato sem se odločila, da sešijem nekaj enostavnih hlač za rezervo in s tem tudi malce prihranim.

Ko sem se lotila, nekako ni moglo ostati samo pri "na hitro zašitih" planu. Prve poskusne spodaj so še bile v tem slogu, za druge zgoraj pa je bilo vse prej kot na hitro. Čeprav me je čakalo še kar nekaj stvari, ki sem jih obljubila in bi pravzaprav morala delati tiste, je bila izdelava teh hlač vseeno tako zabavna, da se nisem mogla upreti. Ker naj bi bilo v vrtcu vse podpisano, sem podpisala tudi hlače. Zgornje na žepek na zadnji strani.

In veste kaj, res so mi všeč! Če bolje pomislim, bi mu še ene ali dvoje prišle čisto prav ;)

Maja

Pi-bip!

2010-09-14T07:02:00.004+01:00

Po daljšem času je nastal spet en otroški predpasniček za prijateljico in povratno naročnico.

Pred dobrim letom je Spidermanov predpasniček za rojstni dan dobil starejši bratec in ker mlajši bratci ne smejo v ničemer zaostajati, sta sedaj oba opremljena za pomoč v kuhinji.

Avtek je fantkov najljubši lik iz filma Avtomobili. Čez spodnji del mu je zapeljala Črtova formula. Mi je malo žal, ker zvečer v temi nisem več našla kakšnega avtka z boljšim profilom. Bom pa idejo še kdaj sprobala.

Priznati moram, da sem kot mamica dveh fantkov zelo vesela, da se mladi nadebudbeži radi vrtijo po kuhinji, pomagajo mamicam ali očkom in se pri tem tudi kaj naučijo. Pa saj čofotati po vodi, pacati s testom, mešati veliiike sklede čudnih vsebin je pa ja zabavno ali ne?

Maja

Malce nostalgije

2010-09-09T16:46:00.005+01:00

Po sončku, dopustu. Komaj 14 dni nazaj smo se še greli na vročem sončku, čofotali po tako čisti vodi, jedli na tone sladoleda in bili čisto in povsem brez obveznosti.

Tako kot lani, sem tudi letos od ustvarjalnega materiala vzela s seboj le škatlo za nakit in v popoldnevih, ko sta tamaladva počivala, ali vsaj eden, so nastajale ... predvsem zapestnice.

Rdeča za mamo, meni najljubša:

Oranžna za prijateljico in sodelavko Majo, ki so dopustnikovali čisto blizu, tako da so se naši otroci skupaj igrali in se pri tem odlično ujeli.

Moški zapestnici sta dobila tudi oči in sin, deklica pa dekliško. Fotoaparatu so te žal ušle.

Modra je nastala za sosedo, ki je bila tudi v bližini in smo jih šli obiskat. Dve preprosti sta dobili tudi deklici. Na tej mi je bilo všeč, kako se sončna svetloba poigrava med kombinacijami steklenih in neprosojnih perlic.

Nastalo je še nekaj čisto preprostih,

eno pravo moško pa si je zaželel tudi moj oče in jo seveda dobil.

Bilo je res lepo in ker sta bila zraven tudi starša, je bil dopust res podoben pravemu dopustu. Hvala mami in oči!

Od poletja se bomo morali za letos verjetno res počasi posloviti, zato pa prihaja tako zelo pisana jesen, polna šelestečega listja in z vonjem po pečenem kostanju. Saj nam ne bo tako slabo ;)

Lepo se imejte,
Maja

Obsedeno stanje

2010-09-06T18:18:00.006+01:00

No, ni tako hudo in kot kaže, se bomo hitro navadili novega ritma. Doma imamo namreč prvega prvošolčka. Dolgo smo razmišljali, ali ga dati v šolo ali še leto počakati, glede na to, da je decembrski. Argumenti za šolo so nazadnje očitno zmagali in upam, da smo se prav odločili.

Prvih nekaj dni je za nami in mali nadebudnež z velikim veseljem in ponosom hodi v šolo. Ni mu treba več spati, sedi z najboljšim prijeteljem iz vrtca, veliko se igrajo zunaj in dobil je rumeno kapico in rutico. Držimo pesti za naprej.

Seveda pa ne gre vse povsem gladko. Za telovadno opremo sem mu sešila nahrbtnik vrečo in zraven še manjšo vrečko za copate. Že po prvem dnevu je bila vrečka za copate pogrešana. Našemu še ne šestletniku namreč vse pada dol, kjer pač pade in moral se bo še navaditi, da sedaj ne bo več nekdo ves čas gledal kje so njegove stvari, tako kot do sedaj. No, vrečka, ki je bila podpisana, se je našla in prvo lekcijo smo se upam naučili.

Sem bila pa tokrat presenečena, da sem našla uporabno fantovsko blago. Ponavadi ko povprašam, ali imajo kakšno blago z avijoni, avti ali dinozavri me le čudno gledajo in me usmerijo v del z baby motivi. Si kar predstavljam našega frajerja, kako bi tako vrečko zanalašč na hitro kje založil ;)

Prvošolski pozdrav,
Maja

Ti si moj sonček

2010-09-03T15:56:00.004+01:00

Vsi, ki imate majhne otroke, veste, kako stresen je prvi odhod v vrtec. Tako za starše kot za otroke. Če imaš srečo, te tam pričakata dve topli vzgojiteljici, h katerima se otrok z veseljem vsak dan vrača. Ja, pri Črtu smo imeli res srečo. Zato smo bili toliko bolj žalostni, ko smo izvedeli, da starejša vzgojiteljica odhaja v zasluženo penzijo, mlajša pa na porodniško.

Eno leto je Črt z veseljem hodil v skupino sončkov. Kako primerno ime so si izbrali! 31 avgust je bil uradno dan slovesa, vsaj takega, uradnega. Ker sta "mami" 14 sončkov bili res pravi sončici, sem se jima želela zahvaliti za čudovito leto. Zaradi dopusta, se je izdelava darila zavlekla na zadnji dan, ko mi je požarni alarm v Hali A v BTC-ju preprečil, da bi kupila potreben material. Tako sem se morala znajti z domačo zalogo.

Ideja z ogledalčkoma mi je bila všeč, ker je rumena tako topla, kot sta bili onidve, in vsakokrat ko se bosta pogledali v ogledalo, jima bo povedalo, da sta prava sončka. Zadaj sem dala še kratko posvetilo.

Sedaj pa novim zmagam naproti, kot skupinica levčkov.
Maja

Kdo bo izročil darilo?

2010-08-29T18:08:00.007+01:00

Z dopusta smo se vrnili direktno na praznovanje sestrinega rojstnega dne. Darilo je nastalo deloma že pred dopustom. Pokloniti sem ji želela manjšo toaletko za ličila. Ker je moja setrica sila natančna, sem za pomoč prosila Sonjo, mojstrico teh toaletk. Njeno strokovno oko je takoj videlo, kje ga lomim in po njenih usmeritvah je v veliko krajšem času nastala tale tolaetka ki ni lepa le od zunaj, temveč tudi od znotraj. Slončka na njej, sta za srečo. Sonja še enkrat hvala!

Ni pa ostalo le pri tem. Morje je nadebudneža dovolj utrudilo, da sta po kosilu lepo spala (no vsaj eden) in v tem času sem v roke prijela škatlo za nakit, ki sem jo vzela s seboj. Nastal je preprost kompletek v modri barvi, podoben tistemu, ki ga je nekoč očudovala. Za rojstni dan je tako dobila kar dve darili. Nabolj presrečna pa sta bila tamala dva, ker se ni bilo potrebno prerekati, kdo bo darilo izročil. Izročila sta ga lahko oba.

Jutri pa nazaj v realnost. Še trikrat spat in doma bomo imeli prvošolčka, ki se šole sedaj na naše presenečenje in veliko veselje, zelo veseli. Torba je skoraj pripravljena, tako nam ostane le še, da odštevamo.

Maja

Čudovit stilski izziv

2010-08-12T20:38:00.007+01:00

Ko sva se z mojim dragim vselila v sedanje stanovanje, je bilo ogromno. 64m2! Samo za naju. Nekaj let za tem, se je število prebivalcev podvojilo in stanovanje pričenja pokati po šivih. Ker planiramo selitev čez kakšno leto, sva dolgo premišljevala, kaj v vmesnem času. Starejši ima majhno sobico iz katere mlajšega vztrajno meče ven, septembra bo postal šolar, on bi ustvarjal, mlajši "razbijal". Jih dava skupaj ali ne?

Dolgo sva razmišljala, odločila pa na hitro. V petek je padla odločitev, v nedeljo pa je imel mlajši že svoj kotiček "sobico" v najini spalnici. Težko je opisati, kako vesel je bil dvoletnik svojega kotička v našem stanovanju. Dobesedno poskakoval je, vzklikal moja, moja in kazal na vsako malenkost v svoji novi sobici.

In kaj sem naredila? Najprej sem predelala previjalno v predalnik in jo melce prebarvala. Uporabila sem akrilne barve. Najprej sem predale pobrusila, nato pobarvala in nazadnje prelakirala.

Sledila je posteljica. Sposodila sem si žago in odžagala 4 rešetke, tako da lahko Črt sedaj sam spleza v posteljico in to se mu silno dopade. Še lepše pa je, da lahko na drugi strani spleza na mojo in potem vajo poljubnokrat ponovi.

Za knjigice sem mu na hitro zašila žepek, ki se ga obesi na posteljico. Čeprav še ni povsem dokončan, je vseeno že v uporabi.

Na steno sem mu narisala navihano opico. Rožica je še od prej in imam z njo še nove načrte.

V nedeljo smo se zapeljali do Ikeje, kjer smo kupili plastične škatle na koleščkih za njegove igrače (3 pod posteljo) ter poličko v kotu. Mizico s stolčkom mu je podaril Maj, ki dobi pravo mizo s pravim stolom. Končni rezultat:

Priznati moram, da že dolgo nisem tako uživala in imam še kar nekaj idej, ki jih bom s časom speljala. Najlepše od vsega pa je videti velike iskrive učke in velik nasmeh, iskreno veselje najmlajšega, ker ima končno tudi on nekaj, kar je res njegovo.

Čeprav bi še kaj dodala, pa sem tokrat zaključila, ker v soboto odhajamo na dolgo pričakovani dopust. Imejte se lepo, ustvarjajte, septembra pa se spet beremo.

Maja

Zaljubljena v pikice

2010-08-09T19:56:00.009+01:00

Majhna torbica iz prejšnje objave je nastala iz ostankov blaga, ki sem ga kupila za Sarino torbo. Sara je kreativna skoraj 15-letnica, ki izdeluje zelo lep nakit iz fima in perlic. Je hčerka prav tako kreativne sedaj že bivše Majeve pomočnice vzgojiteljice iz vrtca.

Sara je prosila, če bi ji zašila torbo po kroju Lula Loise. Takoj ko sem zagledala pikasto blago sem vedela, da bo kot nalašč zanjo. Bolj umirjeno stran sem najprej želela skombinirati s kakšno bolj živahno pikico, pa kot nalašč niso imeli pravega odtenka ne v rdeči, ne v modri, ne v zeleni... Ampak veste kaj, navsezadnje mi je kombinacija, ki je nastala, všeč, saj je barva toliko nevtralna, da jo bo lahko bosila tudi ko bo poletja že konec.

Torej na eno strani razposajeno pikasta...

Na drugi umirjeno zasanjana. Na sliki se ne vidi tako dobro, a rep ptiča sem našila tako, da se kravžlja čez polovico torbe. Ja, slikanje te torbe mi je dalo vetra. Ni šlo v kuhinji, ne v sobi, ne pri naravni svetlobi, ne ob pomoči mojega dragega...

Oko in ostali gumbki so še iz moje zaloge doma narejenih fimo gumbkov, ki jo kar pridno praznim.

Torba je sedaj že pri lastnici, ki je kot slišim, zadovoljna. In kaj sem dobila v zameno? Kvačkano ogrlico iz perlic posuto z rožicami.

Ker Sara kvačkanje tako zelo obvlada, sva se zmenili za eno delavnico, da nauči še mene. Se že prav veselim!

Maja

Vaja dela mojstra

2010-08-05T20:48:00.006+01:00

Vsaj upam, da ga bo. Šivanja sem se več ali manj učila sama. Nekje v petem razredu sem prvič izprosila, da sem lahko odprla star šivalni stroj, ki je imel še nožni pogon - si predstavljate! Mama, ki je nanj šivala v mladosti, mi je pokazala nekaj osnov ravnanja z njim in to je bilo to. Ker sem očitno pokazala dovolj vztrajnosti, sem nekaj let zatem dobila svojega, pravega, takega na električni pogon, ki ni šival samo naravnost ampak zna še marsikaj drugega. Tega imam še danes.

Učila sem se iz Burdinih revij in se pri tem naučila tudi veliko nemščine. Kakšno odkritje so bili zame brezplačni tutoriali na spletu pred dvemi leti! Velika brezplačna učilnica. In kar je najlepše, sem tako spoznala tudi nekaj super punc, ki delijo z menoj isto strast do šivanja in eno od njih sem imela čast osebno spoznati. Tako sedaj le lahko koga povprašam za nasvet...

Torbic ste sedaj videli na blogih že kar nekaj in ta moja ni nič posebnega, je moj drugi poskus. V pikice sem letos čisto zaljubljena. Rožica ne paše povsem zraven in je tam kot pokus nečesa novega. Vsega še nisem povsem pogruntala, predvsem notranjost mi še nagaja, ampak za to sem našla skrivno orožje. Obljubim, da več o njem razkrijem naslednjič, ko mi upam le uspe sešiti popolno majhno toaletno torbico.

In resno opozorilo za vse, ki razmišljate, da bi se sami preizkusili v šivanju teh torbic. Lahko te zasvoji ;)

Maja

Tudi keramična ploščica je lahko voščilnica

2010-07-31T13:32:00.006+01:00

Vsi, ki radi ustvarjate, ste gotovo že kdaj slišali stavek: "Daj, naredi ti kaj, ker si bolj ustvarjalna v tej družini!". Se sliši znano?

Danes odhajamo na večjo fešto, na primorsko, da nazdravimo za okroglih trideset let. Ker je slavljenec v fazi obnove stanovanja, se je žlahta zmenila, da vsi prispevamo za ploščice v kopalnici, ki jih še potrebuje. Super, sem si mislila, si vsaj ne bom razbijala glave, kaj podariti.

Ker je darilo praktično, je prišla prošnja do mene, če lahko naredim vsaj voščilnico, da ne bomo samo kuverto izročili. Voščilnic se redko lotevam, a ta je bila res pravi izziv.

Osnova je keramična ploščica velikosti 30 x 30 cm. Osrednji del, ki je posejan z olivami, je narejen s servetno tehniko. Preostalo so akrili. Vse skupaj prelakirano in na koncu podloženo s pluto, tako da je nastal nekakšen podstavek/voščilnica. Zgoraj in spodaj je še dovolj prostora, da se bodo vsi podpisali in dodali vsak svojo željo.

Sedaj gremo pa lahko nazdravit.

Lepo se imejte,
Maja

Denarnica

2010-07-27T17:42:00.005+01:00

Ne, ni mi še uspelo kupiti primerno dolgih zadrg, za izdelavo še kakšne torbice iz zadnje objave. Ker pa sem enostavno MORALA zašiti še kakšno mini torbico, sem poiskala navodila za tako, ki ne rabi dolge zadrge. Tale 18 cm dolga rjava zadrga je bila na zalogi že od daljnega leta.... pravzaprav je na zalogi že vekomaj. Saj sem omenila, da ne maram šivanja zadrg, ali ne ;)

In ker čez 7 let vse prav pride, je nastala...

Navodila sem našla na Javajem's in so ravnoprav enostavna, da je v pomanjkanju časa nastala denarnica. Duša je za silo potešena, sedaj moram pa nujno v nabavo daljših, živopisanih zadrg.

To, kar je lušno pri šivanju teh majhnih torbic je, da lahko porabiš vse majhne ostanke blaga, ki jih je škoda vreči stran, ker so takooo lepi. Jp, zagotovo nastane še kakšna.

Maja

Najprej so bile stare, zguljene kavbojke II

2010-07-22T16:12:00.005+01:00

Vsega je kriva Sonja, v pozitivnem smislu seveda. Že ko je sešila prvo torbico po navodilih Timotei sem vedela, da bom kroj preizkusila. In kaj sem tako dolgo čakala? Ne maram šivanja zadrg. Ne, res ne. Če le najdem način, se jim raje ognem. Ampak Sonja je tako vztrajno kazala eno prekrasno torbico za drugo, da sem na koncu le klonila.

Uporabila sem blago, ki je ostalo iz preobrazbe kavbojk v krilo, ter zadrgo, ki ni bila najbolj primerna. Kupljena je bila za štrikano jopo, ki nikoli ni nastala. Delo sem si malo otežila, ampak za prvi poskus bo. Če nič drugega, sem se vsaj spopadla s svojim bav-bavom in lahko verjamete, da bom nabavila še kakšno zadrgo in vajo ponovila. Če so pa tako simpatične, ali ne?!

Imate tudi ve kakšne skrite bav-bave v ustvarjanju, ki se jih raje ognete?

Imejte se lepo,
Maja

Najprej so bile stare, zguljene kavbojke I

2010-07-20T06:48:00.006+01:00

Ene tistih, ki so bile kot ulite, blago pa prijetno mehko. Kavbojke so ena super iznajdba s številnimi obrazi - sproščene, pohajalne, pa tudi urejene znajo biti. Seveda sem te kavbojke nosila s takim veseljem, da sem jih pregulila na riti in na notranji strani stegen.

Čeprav je bilo dejstvo, da v javnost več ne morem z njimi, jih nisem mogla vreči stran. Več kot leto dni so spravljene čakale v omari na idejo, kaj z njimi. Potem je Lucija na Ovo je šivala moja mama objavila super tutorial, kako lahko hlače enostavno spremenimo v krilo! To bo to, sem tajkoj vedela. Hvala Lucija!

Zaradi oguljenosti blaga na riti sem morala izvedbo malenkost prilagoditi, dodala pa sem še navidezne "naborke" spredaj. Dolžina je malo nad koleni. Priznam, da sem nad rezultatom navdušena. Krilo odlično stoji in je kot nalašč za pohajanje s tamalimi, ker se ne opazi takoj odtisov umazanih rokic, čeveljčkov in še česa ;)

Veste, kaj mi je pri poletju res všeč? Krilca, krilca in še enkrat krilca.

Uživajte poletje,
Maja

Moški nakit za enega prav posebnega majhnega moškega

2010-07-14T16:49:00.004+01:00

"Mami, ali narediš tudi meni zapestnico in verižico? Ampak tako, MOŠKO!" je resno vprašal moj 5,5 letnik, medtem ko me je opazoval, kako zvijam žico in nanjo nizam svetleče perlice. "Ampak RES moško." "Hja, seveda!" mu odgovorim in hkrati razmišljam, kakšen naj bi bil moški nakit in kako naj ga s tem kar imam takoj pričaram.

Maja privlačijo vse te pisane perlice, ki se najdejo v moji škatli, da o žici niti ne govorim. Ampak kako naj iz teh perlic naredim moški nakit za petletnika? Steklene perlice verjetno ne bodo prava izbira. Žica? Ja, to ja. Vrv, kovina, sem naprej razmišljala pri sebi. In tako je še pred spanjem res na hitro nastal obesek iz žice, ki spominja na poletno sonce, obešen na črni vrvici, kjer se dolžina lahko prilagaja. 5,5 letnik je zadovoljen. Uf! Ni bila lahka ;)

Naslednji dan nabavim bolj "moške" perlice, na hitro obnovim osnove makrameja (kako čudovita iznajdba je internet) in tako nastane še zapestnica.

Stranka je zadovoljna in še posebno zapestnico z veseljem nosi. Svoj prvi poskus oblikovanja moškega nakita torej lahko označim za uspešen. Menda Maj že zbira naročila med prijatelji v vrtcu!

Moško resen pozdrav,
Maja

O žici, poletju in še čem

2010-07-05T13:50:00.006+01:00

Poleti, ko je vroče, sem opazila, da rada ustvarjam z žico. Je hladna in to mi očitno paše.

Pri ustvarjanju mi je všeč to, da nikoli ne vem čisto, kaj bo na koncu nastalo. Če bi vam opisala, kakšna ideja je bila za to ogrlico, je nikoli ne bi prepoznali, ker ji ni čisto nič podobna. Ampak, veste kaj, meni je še bolj všeč. Ravno pravšnja za V izrez poletne majčke.

Priznam, da v poletju prav uživam. V službi je nekoliko bolj umirjeno in s škrati lahko pohajamo do večera pa še malo. Časa za ustvarjanje skoraj ni, sem in tja pa le uspem pokukati na vaše bloge. Malce pozno, a vseeno bi se rada zahvalila trem blogerkam, ki ste me zelo počastile z nagradico: Mojci-MKA, Hrandici in Teyi. To, da sem nagrado dobila s strani treh blogerk, na katerih bloge tako rada pokukam in na katerih pogosto najdem navdih, mi je še v posebno čast. Hvala vam!

Nagradico lahko podelim naprej destim blogerkam. Samo? Blogov, ki jih s takim veseljem spremljam je veliko, veliko več. Če jih naštejem le deset, potem moram izpustiti enajstega, dvanajstega... Ne, veste kaj, preveč vas je in upam, da bo tako tudi še dolgo ostalo. Vse vas rada berem in se čudim nad vso kreativnostjo. Občutek imam, da več ko delimo med sabo, bolj tudi same rastemo. Meni je z vami lepo.

Poletni pozdravček,
Maja

Skodrano drevo

2010-07-05T13:34:00.005+01:00

Pred tremi leti, ko smo kupili nov kavč, sem z velikim veseljem kupovala raznobarvne prevleke za blazine, da sem potem končno poiskala meni najbolj posrečeno kombinacijo. Nekaj nakupov je bilo manj posrečenih, ker sem šele doma ugotovila, da niso pravih odtenkov. Tako vsake toliko vzamem katero od teh "zgrešenih" prevlek iz dna predala in z malo vezenja, barvanja, nastane...

...tokrat skravžlano drevo s prijaznima ptičicama.

Drevo se je dolgo podilo po moji glavi, pravzaprav sem ga želela vključiti v dizajn torbe za natečaj Merkatorja in One a takrat ni in ni hotelo izpasti kot sem želela. Ko sem torbo oddala, se je pojavilo kar samo. Včasih na silo pač ne gre.

Uživajte poletje, tudi če še ni vaš čas dopusta. Senčka košatega drevesa in hladen sladoled delajo čudeže. Da ne? Potem gotovo še niste pojedli dovolj sladoleda.

Maja

Žicanje na dopustu

2010-06-30T13:20:00.003+01:00

Kadar gremo na dopust, vedno kam podtaknem še kakšno manjšo stvar za ustvarjanje. Morski zrak in voda namreč naše mladičke tako zmatrata, da večinoma brez prerekanja popoldne odspita po dve uri ali več - čisti luksuz. Na zadnji dopust je tako romala manjša škatla z nekaj žice in perlicami.

Za ogrevanje, ker sem že prišla malo iz vaje, sem se poigrala z zvijanjem, ovijanjem in prepletanjem, da je nastala zapestnica. Ker je bila sestrici zelo všeč, bo tudi romala k njej.

Ko so bili prsti ogreti, sem se lotila še izdelave kompletka, za katerega me je prosila soseda in prijateljica Savka. Glede na to, koliko se naši otroci preigrajo skupaj, sem z veseljem nekaj naredila tudi zanjo. Nastala je namenoma asimetrična verižica

in še kompletek uhančkov za zraven.

Na njej vse skupaj izgleda prav odlično, še posebno v kombinaciji s kratko črno oblekco, ki jo je pred kratkim kupila.

Toliko namesto poročila o čofotanju v morju, skakanju po trampolinih, tekanju po stezicah, vožnji z vlakcem, plesanju v otroškem disku in še in še bi se našlo.

Bodite lepo,
Maja

Zmenek z Billyjem

2010-06-25T13:20:00.008+01:00

Že več kot pred mesecem, ko sem videla, da k nam prihaja Billy Idol, sem se poigravala z mislijo, da bi se koncerta le udeležila. V osnovni smo ga ogromno preposlušali, spremljal me je še naprej v srednji, na faksu... Ja, videti v živo, bi ga bilo res noro. Potem pa sem med planiranjem dopusta in drugimi obveznostmi na to malo pozabila. Včeraj pa me preblisne kot z neba. Kdaj je že ta koncert? Danes! Jaz bi šlaaaaaa!!!

Na eventim.si preverim in presrečna ugotovim, da vstopnice so še. Pokličem svojega dragega, če gre z mano, če najdem varuške. Takoj je za. Eno uro zatem imam v rokah karte in organizirano varstvo za oba nadebudneža. Še kar ne morem verjeti. Grem! Grem! Ja, kaj za vraga bom pa oblekla?! V pičlih nekaj minutah sem se prelevila v nekdanjo najstnico, polno vznemirljivega pričakovanja.

Koncert je bil odličen. Polna dvorana Hale Tivoli. Med seboj so se mešale vse generacije. Od desetletnikov do 60+ letnikov, cele družine, stari prijatelji, vse pa nas je družilo eno. Malo pred deveto je le prišel na oder, rosno mlad 55-letnik, prodornega glasu, nabit z energijo, ki se je prelila na celo množico. On je bil tam zaradi nas, ne le mi zaradi njega. Ura in pol nabitih ritmov, brez predaha je minila prehitro. Končni občutek - ja, res bi mi bilo žal, če ne bi prišla. Jaz bi še!

Na blogu Iztoka Gartnerja si lahko preberete odlično reportažo včerajšnjega dogajanja, slikce, videe, pa če vas zanima, ga obiščite. Za lepši dan pa:

In ker sem si obljubila, ko sem začela pisati ta blogec, da bo v vsaki objavi vsaj en moj avtorski izdelek, vam tokrat zgoraj predstavljam mojo novo R&R majčko. Majčka je predelava navadne bele majčke z uporabo barv za tekstil.

Baterije so se mi napolnile in upam, da uspeva kmalu ponoviti kaj podobnega. Billy Idol, res si zakon.

Maja

Moja je EKO

2010-06-23T16:44:00.007+01:00

Priznam, da sem nestrpno pričakovala včerajšnji torek, prvega po naših počitnicah. Dragi je bil tako prijazen, da mi je šel po Delo na najbližjo bencinsko že ob 6:30 zjutraj. Hitro sem poiskala 24 stran One, kjer so objavljeni finalisti izziva One in Mercatorja na temo Modne eko torbe. Ne, ni me bilo med njimi.

Zato pa vam lahko sedaj pokažem, kaj sem sešila. Veliko, platneno, pikasto. Dolgo sem razmišljala kaj narediti, ko pa sem videla finalistke, mi je postalo jasno, da sem se preveč držala usmeritev in bila zato premalo kreativna. Biti mora torba iz okolju prijaznega materiala, oblike in velikosti, ki se jih da praktično uporabljati. Ja, ta del mi je uspel, ampak kreativnost je tokrat malo zatajila. Maj in junij res nista moja meseca. Zato pa sem dobila eno izkušnjo več.

No, če že nisem med finalisti, pa je soseda našla slikico na zadnji strani, ki dokazuje, da je moja torba res med 195 drugimi :)

Vse prispele torbe bodo septembra razstavili, možno jih bo tudi odkupiti. Zbrani denar bo namenjen otrokom, žrtvam revščine in nasilja.

Upam, da tudi moja torba takrat najde lastnika, ki jo bo z veseljem uporabljal.

Sedaj pa novim zmagam naproti.

Maja

Po morju plava kit...

2010-06-12T21:19:00.007+01:00

Pravzaprav bomo kmalu plavali mi in upam, da pravega kita le ne srečamo. Izkoristili bomo še zadnje predšolsko leto in se načofotali še pred uradnim začetkom počitnic.

Tale majčka za Črta bi bila pravzaprav čisto primerna za predzadnji izziv na Craftalnici na temo recikliranja, če bi mi jo uspelo pravočasno zašiti. Osnova je stara Majeva majčka, še vedno v odličnem stanju, le z motečimi flekci od sadja. Kit je dovolj velik, da je prekril večino. Malo mi je žal, ker nisem naredila še večjega. Izrezan je iz ene moje stare majčke, ki mi jo je bilo škoda vreči stran, ker mi je bil vzorec tako všeč.

Sicer je nova majčka malce punčkasta, ampak mislim, da dvoletnik še ne bo prezahtevna stranka.

Sedaj pa spakiram še zadnje malenkosti in jutri gremo plavat in iz vode kazat *** ;)

Lepo se imejte tudi vi,
Maja

Skrite solzice

2010-06-07T20:21:00.005+01:00

Še vedno nisem čisto dojela, da Maj jeseni odhaja v šolo. Danes sem imela soočenje z dejstvom v obliki uradnega zaključka v vrtcu. Otroci in vzgojiteljici so pripravili zelo lep program in ob končni pesmi, priznam, sem se skrivala za Črtovo glavico, da bi se mi ne ulile solze. Definitivno se nam bliža zaključek brezskrbnega otroštva brez obveznosti, časa, ko so važni le prijatelji in igra... Če poslušam starše šolarjev, kaj se nam obeta, priznam, se vsega skupaj niti najmanj ne veselim.

Za njegovi zlati vzgojiteljici sva z Majem pripravila majhni presenečenji v obliki das ploščic. Verjetno lahko uganete, da so bili pikapolonice. Na zadnjo stran, sva napisala kratko zahvalo in vse skupaj zapakirala v vrečki iz blaga, mehko podloženi, da se ploščicam zagotovo ne bi nič zgodilo.

Vrečki je Maj sam porisal, jaz sem dodala še fimo gumbke za popestritev. Vrečki se tudi zapirata, tako da upam, da jima bosta našli še kakšno novo uporabno vrednost.

Elvira in Tina še enkrat vama hvala za čudoviti dve leti, v katerih je Maj z vajino pomočjo postal samozavesten, radoveden, vesel fant. Hvala vama za izkušnjo, da lahko otrok, po tem ko dve leti vsak dan joka, da ne gre v vrtec, v enem tednu vrtec vzljubi. Hvala vama za vajino toplino, vajino ljubezen.

Maja

Včasih je potrebno tako malo

2010-05-27T19:17:00.009+01:00

Začelo se je s poletno kapo, ki sem jo kupila Črtu. Tanko blago, mehek šilt ter podaljšan zadnji del, ki pred soncem skrije tudi vratek. Idealna, kar se mene tiče. Mnenje Črta: ni šans, da bom to nosil na glavi! Da dvoletnika niti najmanj ne zanima, da je sonček močen in ga bo bolela glavica, si lahko mislite.

Ko smo tako že n-tič ponovili vajo kapa gor, kapa dol, se odločim za drugo taktiko. Če pusti kapo na glavi do doma, bova doma nanjo dala dinozavra. Na moje presenečenje predlog takoj uspe in kapa je ostala na glavi do doma. Celo pot pa je kazal na kapo in ponavljal Aaaa, Aaaa, kar v njegovem jeziku pomeni dinozaver. Saj tako se namreč oglašajo, ali ne?

Doma ni bilo časa, da bi skuhala kosilo, TAKOJ je bilo potrebno dati tega dinozavra na kapo. Pa iščeva na netu slikco, ki bi mu bila všeč in bi bila dovolj velika. Naletiva na tega slončka, ki ga je takj osvojil. Izbere še barvo, ga sprintava na transfer papir, izrežem in nalikam in v pičlih desetih minutah se je osovražena kapa prelevila v najboljšo kapo na svetu. Sedaj jo nosi ves čas, ga moram že prav prositi, da jo da dol :)

Ko sem videla to veliko veselje, žareče učke, sem se spomnila, da bi mu lahko popestrila tudi kakšno navadno majico z njemu ljubimi liki. Malo printanja, malo risanja in zvečer so nastale majčka z Nodijem, Telebajski in dinozavrom. Tako enostavno, hitro, poceni in tako veliko veselje!

Res ga ni lepšega kot velik nasmejan obraz, žareče učke in velik moj, moj v zahvalo. Ko bi bilo vedno vse tako enostavno.

Maja

Twitty torbica za prenosnik

2010-05-23T14:47:00.005+01:00

Sem važna, vem, ampak moram se pohvaliti, da sem za rojstni dan dobila čisto svoj prenosni računalnik. Moj prvi. Prej sem vedno nergala, ker sem tako težko prišla do računalnika, saj ga imamo v spalnici in ker ta mlajši še spi v isti sobi, zvečer do njega nisem več prišla. Ni mi preostalo drugega, kot da sem "fehtala" dragega, da mi posodi službenega samo za par minutk... Izgleda, da sem bila pri tem res uspešna, saj se je takoj strinjal, ko sem na pol v šali rekla, da bi za rojstni dan imela svoj računalnik.

No, in sedaj ga imam :) Je majhen, ampak zmogljiv, nič posebnega na pogled, ampak je moj! Ker sem kar naprej kable za seboj vlačila, pa miško in kartico, sem se odločila, da sešijem torbico, kamor bom lahko vse lepo pospravila. Nastala je tale Twitty torbica. Zunaj pisana notri podložena z belim flisom, ki ji da trdnost in mehkobo. Torbica se zapira na ježka, tako da mi ne bi smelo nič ven pobegniti.

Se še spomnite, kako ste se počutile, ko ste kot majne dobile kakšno prav posebno darilo in ga kar niste hotele spustite iz rok? Če so vam starši pustili, je šel z vami tudi v posteljo? No, skoraj tako se počutim, čeprav v posteljo ga nisem nesla s seboj ... še.

Lepo se imejte in upam, da se bomo lahko sedaj večkrat brale in pokomentirale tudi v miru zvečer.

Maja

Meme, čokoladni kosmatinec

2010-05-16T07:15:00.005+01:00

Včeraj smo praznovali Črtov drugi rojstni dan. Do sedaj sem vedno pekla ali bananino ali višnjevo torto, ki pa ju tamaladva nekako ne marata več. Zato sem se spopadla z izzivom, da sem naredila čokoladno - s čokoladno pri otrocih pač ne moreš faliti. Tudi tokrat mi je z receptom, nasveti in tičino maso pomagala moja soseda Maja, ki je res prava zakladnica idej in znanja za peko tort. Pa samo dve nadstropji se moram sprehoditi :)

Motiv za torto je moral biti Meme, kot Črt kliče medvedke. Tako jih ima rad in jh crklja, da je res prisrčen. Svojega prvega je dobil že v porodnišnici, ko mu ga je prinesel starejši, ki ga je tudi sam izbral. Potem je ta medvedek skoraj leto dni sedel med drugim plišem. Potem pa sta se s starejšim nekega dne pred dobrim letom prerekala okoli Majevega kužka, ki ga ni bil pripravljen deliti, Črt pa bi imel prav njegovega. V tistem sem med vsem plišem zagrabila tega medvedka in mu ga ponudila v zameno. Na moje veliko presenečenje je bil takoj pripravljen na menjavo in medvedka od takrat ni več spustil. Medvedek z njim spi, je, včasih ga pospremi v vrtec, skupaj se igrata in veliiiiko crkljata.

Res je lepo imeti takega prijatelja. Tudi sama sem ga imela in je prišel z mano v nov dom, ko sem se odselila od staršev. Ste imeli tudi vi svojega prav posebnega medvedka ali drugo živalco?

Maja

Plastično vrečko? Ne hvala!

2010-05-06T13:48:00.005+01:00

Lansko poletje sem si sešila svojo prvo nakupovalno torbo. Na začetku sem bila res pridna, jo povod nosila s seboj in jo na blagajni važno potegnila iz torbice. Z mojim na novo odkritim veseljem do šivanja torbic, pa se je začelo povečevati tudi število torbic, ki jih uporabljam in vedno bolj pogosto se mi je začelo dogajati, da moja nakupovalna torba ostane v napačni.

Ni kaj, bo potrebno sešiti še kakšno, tako da bodo vedno pri roki. In ker me zadnje čase prsti srbijo predvsem za šivanje, je nastala tale, že bolj poletno obarvana nakupovalna torba. Mislim, da jo bom mirne vesti uporabila tudi za odhod na plažo in še kje.

Z navodili sem si nekoliko pomagala na tutorialu Sew, Mama, Sew!, če vas bo zamikalo, da se tudi sami lotite izdelave.

Meni so všeč platnene torbe, ker mi delujejo bolj tople, pa lepo se morajo nositi na rami in ne smejo biti prevelika. In nič manj pomembno, izgledati morajo lepo. Ste tudi sami izbirčni, pri izbiri svoje nakupovalne torbe?

Bodite lepo in čim manj plastičnih vrečk porabite.
Maja

Pod cvetočo slivo

2010-04-27T20:23:00.005+01:00

Prazniki so bili čudoviti. Štirje dnevi čudovitega vremana, pohajanja brez pravih planov, počeli smo samo tisto, kar se nam je v danem trenutku dalo. Delali smo potičke iz mivke, igrali nogomet, se veliko spuščali po toboganih in pohajali po gozdovih... Brez naglice. Brez skrbi.

Tik pred prazniki sem sešila še eno torbico. Mi leseni ročaji niso dali miru. Tokrat pikasta z veliiiko belo pentljo. Čeprav sem pri tej imela občutek, da več šivam nazaj kot naprej, sem na koncu z rezultatom zadovoljna. Kakor so mi leseni ročaji vešeč, so pa zelo muhasti za šivanje, saj so togi in debeli.

Prvič sem se odločila, da s svojim izdelkom sodelujem v izzivu v Craft-alnici, čeprav je morda malo drugačen od ostalih. Ampak ker je bilo napisano naj nam fotografija služi kot inspiracija za naš izdelek, ki nima omejitev v obliki ali postavitvi, je to torbica. Zakaj? Vladkina fotografija je tako spokojna, v njej je ujet trenutek, ki je samo naš, tako kot so samo moji trenutki z dobro knjigo v senci cvetoče slive, med sončnimi cvetovi regrada in mojo "malho" v kateri se najde kakšna dobrota.

Želim vam, čim več vaših trenutkov.

Maja

Pred šestimi leti

2010-04-20T17:55:00.004+01:00

sem sedela na zidku v Škocjanu in uživala v poznojesenskih sončnih žarkih, ko me je slikal moj dragi. Samo tri tedene kasneje, sem v naročju že držala svojo prvo štručko. Ko takole pogledam tole sliko, mi še sedaj ni jasno, kako se je v tako majhnem trebuščku v resnici skrival cel korenjak. In to, je deseta slika iz moje prve mape.

Moi me je izvala na svojem blogu, da odprem prvo mapo v Mojih fotografijah, izberem 10. fotografijo, povem zgodbo, naredim povezavo do osebe, ki me je izbrala in izberem pet novih ljudi, ki jih čaka ista naloga.

Komu predajam štafeto? Majchi, Popikoki, Lunaspi, Fimolandiji in Čarobni preji. Le kakšna zgodbica se skriva pri vas?

Bodite lepo!
Maja

Pomladna torba

2010-04-13T07:05:00.007+01:00

Zima se nepreklicno poslavlja in topli žarki bodo kmalu priklicali pisana krilca ter svetle vesele barve. Prihaja čas, ko se bom morala posloviti od svoje zimske "štrikanke", ki jo z velikim veseljem nosim čez celo zimo, ali pa tvegati, da me označijo za malo čudno.

Že nekaj časa sem želela narediti torbo z lesenimi ročaji. In sedaj jo imam! Dizajn je čisto moj in priznam, da sem na to kar ponosna. Še leto nazaj mi ne bi padlo na kraj pameti, da bi sama eksperimentirala, šivala sem samo po krojih. Sedaj pa v tem prav uživam. Sestavljam kroje in potem tuhtam, kako naj kose sešijem skupaj, da se bo na koncu lepo izšlo. In tokrat se je, s čisto malo goljufanja (zato sem se pa za nalednjič nekaj naučila).

Ročaji so leseni, prebarvani z akrilno barvo in zaščiteni z lakom. Zunanje pisane rože lepo dopolnjuje vijolična notranjost.

Samo en namig bi še rabila. Ali kdo ve, kje bi lahko kupila magnetne zapirače za torbice?

Lep dan vam želim in da bi kmalu lahko pospravili temne težke barve in jih nadomestili z lahkotnimi, optimističnimi.

Maja

Packanje za dušo

2010-04-08T20:15:00.000+01:00

Verjetno vas večina pozna Natašin blog in njene mixed media art slike. Sama nanj zelo rada zaidem že od njene prve objave dalje. Prav užitek je opazovati, kako so njene slike vedno boljše in kako zelo uživa v njihovem izdelovanju. Dostikrat me je zamikalo, da bi se tudi sama preizkusila v kombiniranju različnih tehnik. In potem je še Sonja objavila, da se je lotila "packanja" in da jo je to okužilo. Nekaj časa sem se še upirala, a njene slike so me prav vabile, da naj le poizkusim in pretekli podaljšani vikend sem le klonila.

Nastalo je platno 25 x 25 s pomočjo servetne tehnike, akrila in papirja. Pravzaprav ne vem, kaj naj si o rezultatu mislim, saj ni šlo vse po načrtih. Servetek se je zgubal, postavitev mi ni čisto ok ... ampak kljub temu sem pri tem pacanju tako uživala, kot že dolgo ne. Prav sproščujoče.

Glede na to, da imam na zalogi še dve platni, bosta zelo verjetno končali podobno kot prvo. Ta izdelek me je spomnil, kako zabavno je poskusiti nekaj novega, drugačnega, nekaj kar ni v mojem stilu in se pri tem ne obremenjevati s tem, da pravzaprav nimam pojma, kaj počnem. Ja, res sem uživala. Pa saj prav v tem je čar ustvarjanja, ali ne?

Maja

Pohajalni dnevnik

2010-04-06T16:01:00.005+01:00

Da bi motivirala starejšega za pohajanje, sem se odločila, da bomo skupaj ustvarjali pohajalni dnevnik. Kolaži sicer niso moje področje in sploh ne vem, kdaj sem nazadnje kaj podobnega počela, ampak važno je, da ga bomo delali skupaj, za nas.

Za osnovo vsem vzela kar A5 blok, ki sem ga že imela doma in ima debelejše liste. Všeč mi je, ker se ga zapre z debelejšo elastiko, kar bo verjetno prišlo prav, ko se bo blok začel debeliti.

Kaj bom z zunanjimi sedaj črnimi platnicami še ne vem. Sta pa zato nastali prvi dve strani iz našega obiska Arburetuma Volčji potok in dinozavrov, ki so sedaj tam na obisku. Toplo priporočam vsem, majhnim, malo večjim in velikim otrokom. Pravo doživetje se je sprehoditi med dinozavri v njihovih pravih velikostih! Še naš ne dveletnik, ki je prvega gledal malce prestrašeno, z veliko mero spoštovanja in iz zelo varne razdalje, se je hitro razživel. Kmalu je tekal od enega do drugega, oponošal njihovo oglašanje in jih cukal za repe.

Za spomin je Maj narisal enega dovolj majhnega dinozavra (to je bil šele pravi izziv), da smo ga nalepili v naš novi pohajalni dnevnik. Slikcam smo dodali še nekaj rožic, kar se za arburetoum pač spodobi.

In kam nas bo pot zanesla naslednji teden? Še ne vem, se pa že veselim!

Maja

Tri ptičice, dve ptičici

2010-04-03T13:54:00.008+01:00

Letošnje velikonočno ustvarjanje z otroci ni šlo čisto po načrtih. Nakupila sem material, iz das mase naredila tri ptičice, ki bi jih skupaj pobarvali, potem pa me je moj petletnik obvestil, da on sedaj res nima časa za to ... tako da sva ostala sama z mlajšim.

Svojega ptička sem pobarvala sama, v miru. Skupaj z mlajšim, pa sva njegovega pobarvala s prstnimi barvami. Dorisala sem mu le učke in kljunček. Tretji ptiček pa še čaka starejšega, če se bo premislil.

Ker sva bila z mlajšim že v zagonu in je bilo pacanje tako zabavno, je pobarval še nekaj jajčkov. Pri tem sem ugotovila, da je zelena definitivno njegova najljubša barva. Ko so se ptički posušili, jih je polepil s simpatičnimi nalepkicami. Za še ne dveletnika prav uspešno.

Imejte se lepo v druži vam dragih ljudi in maksimalno uživajte v podaljšanem vikendu.

Maja

Ljubimka sončnih žarkov je dobila sestrico

2010-04-01T13:27:00.004+01:00

Po tem, ko so te črtaste steklene kuglice čakale na navdih več kot pol leta, me je le presvetlilo :) Po zapestnici, je nastala še verižica, tokrat le v modro beli kombinaciji .

Priznam, da sem z rezultatom tokrat celo sama zadovoljna. Prav lepo stoji tako na bluzico kot na bolj odprto majčko. Le poslikati jo je bilo težko, saj nikakor nisem znala ujeti v objetiv svetlobe, ki jo lovi v živo.

Sedaj grem pa na lov za sončnimi žarki. Kakšnemu se bo menda že uspelo prebiti skozi oblake.

Maja

Ljubimka sončnih žarkov

2010-03-26T19:34:00.005Z

Velike okrogle steklene perle sem kupila že pred več kot pol leta. Sedele so tam na polici in mi mežikale, naj jih le uporabim, če so takoooo lepe. Po nekaj mesecih, ko sem jih kar nekajkrat prijela v roke in spet pospravila nazaj, sem ugotovila, kaj me moti. Ker so po plasteh črtasto niansirane, kar mi je bilo tudi takoj všeč, so mi bile na nek način že preveč definirane in nič mi ni pasalo zraven. Poleg tega sem imela fiksno idejo, da želim v enem izdelku uporabiti čim več različnih barv.

No, po pol leta, in kar nekaj neuspelih poskusih, je le nastal prvi izdelek iz njih. Živahna, razgibana zapestnica, ki s svojimi steklenimi perlami kar vabi sončne žarke. Kot nalašč za tople sončne dneve, ki vem, da niso več daleč.

Sedaj pa še malo razmislim, kako uporabiti še ostale.

Bodite lepo in če se bo že sonce ta vikend vztrajno skrivalo, si sončne žarke ustvarite kar sami.

Maja

Košček pomladi za...

2010-03-20T08:07:00.005Z

Jeeee! Moja 100 objava! Ko sem začela pisati tale blogec, si res nikoli nisem mislila, da bom kdaj prišla do te številke.

Hvala vsem, ki ste mi pustile lepe besede v 96 objavi. Prava energijska zakladnica za malce bolj sive dni je nastala. Hvala!

Da ne bom dolgovezila, ker vem da vse zanima, kam bo poštar odnesel pripravljeni paketek, pa kar začnimo.

Velik šopek rožic

sem obrnila, pomešala in izžrebala....

Majcha! ČESTITKE! Pošlji mi svoj naslov na mail in poštar ti prinese tvoj predpasniček.

Še enkrat hvala vsem, ki ste se odločile sodelovati v žrebanju. Morda vajo kmalu spet ponovimo, saj je bilo prav zabavno.

Lepo se imejte,
Maja

Pikice za moja dva pikca

2010-03-18T16:34:00.004Z

Januarja smo preživeli lep dan pri noni in nonotu, kot ju kličeta tamala dva. Na Koprskem kopališču smo uživali na toplem sončku, metali kamenčke v vodo, plezali in se spuščali po toboganih. Nona nas je spet napitala, kot da mesece ne bi jedli, v dnevni je iz kock nastalo pravo srednjeveško mestece z gradom.

Pri tem je nastalo nekaj posrečenih slik, ena od njih posneta pod jato lesenih ribic magnetkov, ki sta jih nono in nona naredila za vse majeve prijatelje in otroke v vrtcu, kot novoletno presenečenje. Nono mi je slikice dal v tem okvirčku, ki pa je bil še nepobarvan z besedami, da bom že vedela kaj z njim.

Priznam, da je bilo veliko idej kaj z njim narediti, a me je bilo strah, da okvir ne bi prevladal nad slikicami, kar se pri močnih barvah hitro zgodi. Zato sem ga na koncu pobarvala zelo preprosto, s pisanimi pikicami, za moja dva pikca, kot ju rada kličem. Na pikice sem dodala nekaj podatkov o tem, kje in kdaj so slikice nastale.

In za konec se lahko pohvalim, da je to končno moja 99 objava, kar pomeni, da v naslednji, ki bo to soboto, sporočim, katera prejme moj pomladni predpasniček.

Maja

Tudi reciklirani ptički se ženijo

2010-03-15T13:41:00.004Z

Čeprav smo letos počitnice s smučanjem že odpisali, pa smo povsem neplanirano dobili možnost in izkoristili tri dni sonca in super snega v Kranjski gori. Gregorjevo smo tako praznovali zelo zimsko, ampak to še ne pomeni, da si pomladi kaj manj želimo.

Že dolgo nisem nič reciklirala, ampak tale literska pločevinka me je pa premamila. Prebarvala sem jo z belim akrilom, motive izrezala iz lokalnega časopisa ter dodala še malo akrilnih dodatkov. V pločevinki bodo sedaj domovali moji fimo poskusi, ki še niso prišli do končne izvedbe.

Edino kar se ne morem odločit je, ali bi s črno obrobila tudi rožice in srčke, ali ne... Bom še malo prespala ;)

Naj vam ptičji ščebet polepša dneve in vas napolni s pomladno energijo.

Maja

Barvna terapija za sive dni

2010-03-11T13:33:00.003Z

Močne, žive barve obožujem, ker so tako polne optimizma in veselja. V turobnih, sivih dneh, pa postanejo moj vir energije. In večja ko je sivina okoli mene, bolj jih potrebujem.

Rezultat te velike potrebe po barvah so včasih tudi izdelki, na katerih je vsega preveč in so bolj moja terapija, kot da bi bili dejansko nosljivi. Tudi tale verižica je tak primer. Ko jo je videl dragi, je vprašal, če sem čisto resna, da jo bom kdaj nosila med ljudmi. Hja, verjetno ne, ampak če bo kakšen res siv, turoben dan, pa ne morem obljubit, da me ne bo premamila.

Za razliko od moža, pa sta bila tamaladva navdušena nad izdelkom. Najmlajšemu so velike fimo bunkice tako všeč, da samo da jih kje zagleda, že tuli mam, mam, mam... nekako mu ne morem dopovedati, da niso užitne. Iz njegovega pogleda vidim, da mi ne verjame povsem in verjetno sumi, da mu prikrivam nekaj zelooo slastnega ;)

Naj bo tudi vaš dan poln energije, kjerkoli jo že črpate.

Maja